Franja

novejšega datuma stalna zveza
(nov; nedaven) ▸ újabb keletű, újkeletű
Fotografija je novejšega datuma, mislim, da ni stara več kot deset let. ▸ A fotó újabb keletű, nem hiszem, hogy több mint 10 éves lenne.
V burni zgodovini imajo posebno mesto številni potresi, med katerimi so mnogi tudi novejšega datuma. ▸ A város viharos történelmében különleges helyet foglalnak el a földrengések, amelyek közül több az utóbbi időkben történt.

novēnī -ae -a, num. distributivum (novem) po devet: Varr., Col., Sen. tr., Stat., Mart., Plin., Gell., Fl., M., terga novena boum O. devet skupaj, novenis annis O. vsakih devet let, vsako deveto leto, virgines ter novenae L. trikrat (po) devet devic = 27 devic, vis novies denos dicam deciesne novenos isse dies Aus., ter terna ter, id est ter novena, quae sunt viginti septem Macr.; redko v sg.: novena lampas Stat. devet dni goreča.

nox, noctis, f (indoev. kor. *nóku̯ts, gen. *néku̯ts noč; prim. skr. nák(t) = gr. νύξ, gen. νυκτός = sl. noč = hr. nȏć = lit. naktìs = let. nakts = got. nahts = stvnem. naht = nem. Nacht = ang. night, lat. noctua, nocturnus, gr. νύκτερος, νυκτερινός = nocturnus)

1. noč, nočni čas, tudi večer: caeca Ci. idr., intempesta Ci., V., L., serena Ci. (Arat.), gelida, noctes hibernae V., n. frigida, caliginosa H., aestiva L., pruinosa O., languida Lucan., siderea Val. Fl., sideribus illustris T. jasna, svetla (od zvezd), zvezdna, ultima illa nox Sen. ph. = noč smrti, smrtna noč (prim.: nox illa, quae paene ultima atque aeterna nomini Romano fuerit L.); benigna, novissima Stat.; nocte, pesn. tudi noctī (= noctū, gl. noctū) Ci. ep., N., S., L., O. idr. ponoči (naspr. die, interdiu), aut interdiu aut nocte, nocte an interdiu, interdiu an nocte, interdiu nocte L., nocte dieque O., nocte ac die Plin., interdiu vel nocte Suet., noctibus Suet., Fr., noctibus atque diebus Sen. ph. ali diebus ac noctibus Plin. iun., Suet. ali noctibus diebusque Ps.-Q. ali noctibus … diebus Amm. podnevi in ponoči, ponoči … podnevi, de nocte Ci., Suet. še ponoči, še v teku noči, še pred dnevom, še pred svitom, sub noctem C., Suet. pod noč, pozno zvečer, ante noctem H. pred nočjo, še podnevi, per noctem Plin., Iust. ali per noctes Suet. ponoči, per diem et inter noctem Gell. ponoči, primā nocte C. ko se začne mračiti (nočiti), ob mraku, tudi = primā vigiliā ob prvi (po)nočni straži: hisque praecipit, ut prima nocte … ignīs faciant … atque hos secunda vigilia minuant N., multā nocte Ci. ep., T. ali de multā nocte Ci. ep. v pozni (trdi) noči, pozno ponoči, ad multam noctem C., Suet. ali in multam noctem Suet., Aur. epit. pozno v noč, do trde noči, mediā nocte Ci. ep., Suet., Aur. ali nocte mediā Suet. ali de mediā nocte C., Suet. opolnoči, concubiā nocte (gl. concubius), priore nocte Ci. predvčerajšnjo noč, obductā nocte N. pod krilom (okriljem) noči, v temni noči = obtenta nocte V., diem noctemque N. noč in dan, noctes diesque Pl., Ci. = noctesque et dies Ter. = dies noctesque Ci., C., N. = noctes atque dies Ci., Lucr., V. = noctes et dies Pl., Ci. več dni in noči, noč in dan; quid hoc noctis (= hac nocte) … venis? L., obscurum noctis (= obscura nox) T., incerta noctis T. Star. nox adv. ponoči: si nox furtim faxit Tab. XII ap. Macr., si luci si nox Enn., hinc mediā remis Palinurum pervenio nox Luc. Pooseb. Nox, Noctis f Noč, boginja noči, Kaosova hči, sestra Ereba in po njem mati Etra (Aether) in Furij, bivajoča v podzemlju: Tib., Sen. tr., Val. Fl., Amor, Dolor, Metus … Hesperides, Somnia, quos omnes Erebo et Nocte natos ferunt Ci., Nox atra polum bigis subvecta tenebat V., iam Nox (po nekaterih izdajah nox) inducere terris umbras et caelo diffundere signa parabat H., Nox caelum sparserat astris O., sorores Nocte genitae O.

2. meton. nočni počitek, nočni pokoj, spanje, spanec, sen, sanje: nec umquam … oculisve aut pectore noctem accipit V., nox Aenean somnusque reliquit V., multā nocte Sil. v trdnem spanju (spancu), talia vociferans noctem exturbabat Stat., noctem retractare Stat. sen, sanje, nostras terrentem noctes Stat., nox non ebria, sed soluta curis Mart.; occ.
a) nočno delo, nočni posel: hac nostras exsolvat imagine noctes (po nekaterih izdajah cartas) Val. Fl., noctes Atticae Gell. (naslov Gelijevega dela).
b) nočno spolno občevanje, nočni spolni odnos, nočna spolna združitev: Ci. ep., offendi ibi militem eius (sc. mulieris) noctem orantem Ter., non feret (sc. Flaccus) assiduas potiori te dare noctes H., noctem poscere, rogare, locare O., saepe nega noctes O., noctem alicui polliceri Suet., noctium vices dividere Iust.; od tod non viduas iacere noctes Cat. noči ne preležavati sam.
c) nočna slovesnost, skrivni nočni obredi, nočni misteriji (v Elevzini): noctes initiorum sacratae Iust.
d) ponočevanje, nočno kričanje (vpitje): omnis et insanā semita nocte sonat Pr.

3. metaf.
a) tema, temina, temačnost, mrak, mračnost kakega kraja, poseb. zaradi deževnega vremena ali nevihte, nevihta, vihra, slabo vreme: Pr., Sen. ph., usque adeo tetra nimborum nocte coorta Lucr., atra, fumifera V., Erebi nox profunda V., Tartarea n. Val. Fl., propinquanti noctem inplicat Val. Fl., noctem paventes timidi navitae Ci. poet., noxque super campos telis conserta pependit Lucan.; pren.: quae (sc. philosophia) lucem eriperet et quasi noctem quandam rebus offunderet Ci.
b) senca: veteris sub nocte cupressi Val. Fl.
c) podzemlje: ire per umbras … noctemque profundam V., descendere nocti Sil., arbiter noctis Cl.
d) noč oči, slepost, slepota: Ps.-Q., trahens inopem sub nocte senectam O., nox oculis pavido venit oborta metu O., ego vero non video, nox oboritur et crassa caligo Sen. ph. ap. Q., sceleri haec meo parum alta nox est Sen. tr.
e) smrtna noč = smrt: lumina nox clausit O., in aeternam clauduntur lumina noctem V., iam te premet nox H., nos omnes una manet nox H., nox est perpetua una dormienda Cat., nox subit atque oculos vastae obduxere tenebrae Lucan., nocte obitā Sil.

4. pren.
a) temnost = nejasnost, nerazumljivost: mei versus aliquantum noctis habebunt O.
b) duševna tem(ot)a, duševna slepota, nerazum(nost), nespametnost, zaslepljenost, zmota: animi O., quantum mortalia pectora caecae noctis habent! O.
c) pozaba, pozabljenje: obicere noctem peccatis H., multāque oppressum nocte pudorem Sil.
d) zmota, zmešnjava, žalostno stanje, žalosten položaj, žalostne okoliščine (razmere): etsi doleo me … in hanc rei publicae noctem incidisse Ci., rei publicae offusa nox Ci., nox ingens scelerum Lucan.

nūdus 3, adv. -ē (< *nou̯(e)dos iz indoev. *nōgu̯o- ali *nogu̯o-; prim. skr. nagná- = gr. γυμνός = sl. nag = hr. nâg = lit. núogas = let. nuôgs = stvnem. nackut = nem. nackt = ang. naked)

1. neoblečen, nag, gol: Ci. idr., homo Pl., nudo vestimenta detrahere (tudi preg. = nemaniču (revežu, siromaku) hoteti kaj vzeti) Pl., magna pars corporis nuda C., vidi … vadere … Canidiam pedibus nudis H. boso(nogo); z gr. acc.: nuda genu, nudus membra, tempora V. z razgaljenim kolenom, z razgaljenimi udi, z golimi senci, nuda pedem O. bosa, nudus omnia praeter pubem Amm. Od tod
a) lahko oblečen, v sami tuniki („srajci“): nudus arā, sere nudus! V., inermes nudique sub iugum missi L., iuvenis n. Petr., nudum aliquem offendere Aur.; enalaga: sudor nudus Q. nagih ljudi.
b) neoborožen, brez ščita, nezavarovan, nezaščiten: non nudus in servorum ferrum et manus incidisset Ci., n. corpus L., nudo corpore pugnare C. brez ščita, nudum et caecum corpus S. nezavarovani in slepi del telesa, tj. hrbet, n. dextra L. neoborožena, n. latus L. (s ščitom) nezavarovana (torej desna) stran, nudum erit latus? Sen. ph., n. terga L., Sil., nudi aut leviter armati Sen. ph., vires nudas movent in proelia Stat. bojujejo se neoboroženi, certamen n. Stat. brez orožja, fuga n. Vell., Sil. brez orožja.
c) (le o stvareh) gol, neporas(t)el, neporaščen, nepokrit, prost, nezaseden: ensis V., ferrum O., gladius Amm., colles L., cacumina L. brez trave, vertex V., campi O., Mel., arvum Cat., solum Cu., Cl., litora Stat., nemus Sen. tr. brez listja, caespes Suet. gola ruša, sedit humo nudā O. na golih (pustih) tleh, iacet nuda tellure cadaver Lucan., fundos nudos concedere Aur., silex nuda V. brez ruše, lapis omnia (gr. acc.) nudus V. okrog in okrog golo (neporaslo) kamenje, nudo sub aetheris axe V. pod golim (vedrim) nebom (nebesnim svodom), nudus iacebis in arena V. nepokopan, Claudiam nudam abici iussit Suet. nepokopano, ossa Cl. nepokopane, freta destituent nudos in litore pisces V. ki ne bivajo več v vodi, n. glacies L. brez snega, n. vina nezajeto v vrče, n. unda Sen. tr. brez vode, n. equi Sil. neosedlani, n. subsellia Ci. nezasedene, prazne.

2. metaf.
a) „ogoljen“ = oropan, oplenjen, prazen, brez česa, ki nima česa; abs.: domum eius … reddiderat nudam atque inanem Ci., nudum atque in causa destitutum videtis Ci., si nudus huc se Antonius conferet Plancus in Ci. ep. z nezadostnimi četami, z nezadostnim številom čet, manus, quibus vacuis et nudis in certamine utendum est Q.; z gen.: loca nuda gignentium S. brez rastlinstva, nudus arboris Othrys erat O., asperitas nuda quaestionum Q., nudus opum Sil. reven, mors famae nuda Sil. brez časti, vox nuda corporis Ap.; z abl.: urbs nuda praesidio Ci. ep., nudus agris, nudus nummis H., ducibus moenia nuda suis O., nudus thorace, telis, virtute, nudi frenis Sil.; z dat.: cetera nuda neci Val. Fl. izpostavljeno; z a(b): tam nuda res publica a magistratibus Ci., Messana ab his rebus nuda est Ci.
b) prazen, ničen: nudi conatus Sil. neškodljivi.
c) gol = neokrašen, neolepšan, nenakičen, naraven, preprost: commentarii (sc. Caesaris) Ci., libri Suet., capilli O., n. veritas H., Ap., Lact., Aug. gola, čista, nudissima veritas Cael., nudis rebus agere O. brez ovinkov (okolišev) ravnati, ne obotavljati se, n. nomina Q., verba Plin. iun. naravne, nezaodete, neprikrite, neolepšane, tj. nespodobne, opolzke, obscene, nude tradere Lact. brez leporečja, naravnost.
d) gol = sam, samo, zgolj, le: Icti., nuda ista si ponas Ci. če se zastavi vprašanje tako golo, hoc nudum reliquitur, possitne quis beatus esse … Ci. sedaj (pre)ostaja le še vprašanje, nuda Caesaris ira O. zgolj jeza, nič drugega kot jeza, nuda simplicitas operum nudum certamen, nomina nuda O., uxoris nudum nomen Iust., nudo homine contenta est Sen. ph., n. fides Val. Fl., artes Q., odia Stat., aper Mart.
e) gol in suh, reven, siromašen, potreben: n. equites Ci. ep., hunc (sc. Roscium) … nudum eicit domo Ci., nudus atque egens fugit Ci., nudus inopsque H.; enalaga: desertum nuda senecta premit O. n. senectus Iuv.

numerō² -āre -āvī -ātum (numerus)

1. šteti, prešte(va)ti, (z)računati: singulos Ci., aliquem a se (začenši pri sebi) primum Ci., consule et numera (sc. senatum) Ci. ep. vprašaj in preštej (te besede je na konzula naslovil senator, ki je hotel preprečiti kak senatski sklep, ker je menil, da senat ni sklepčen, ker ni polnoštevilen), si ex reis … ex rebus (po tožencih … po stvareh) numeres Ci., n. pecus V., O., aliquid per digitos O. ali digitis Suet. na prste (pre)šteti, originem libertatis inde n. L., in homine ossa numerantur T. se dajo šteti; occ.
a) numerantur pectine hordae Iuv. strune se ubirajo.
b) šteti = imeti: donec eris sospes, multos numerabis amicos O., veterani tricena stipendia numerantes T. ki imajo za sabo po 30 vojnih let.

2. našteti = izplačati: societates magnam pecuniam numerare coegit C., stipendium militibus n. Ci., a quaestore praetor numeravit, quaestor a mensa publica, mensa ex vectigali (pretor po kvestorju, kvestor po državni banki, banka iz davka) Ci.; od tod
a) pt. pf. numerātus 3 naštet, izplačan, torej gotov = v gotovini, v zvenečem denarju (cvenku): a quocum Laco pecuniam numeratam accepisset N., utebatur uxorio dote numerata Ci.
b) subst. numerātum -ī, n gotovina: extra numeratum XII milia pondo argenti L., numerato solvere Ci. ali relinquere in numerato Plin. v gotovini; metaf.: in numerato habere aliquid Augustus ap. Sen. rh., Q. imeti kaj pripravljeno.

3. našte(va)ti = navesti (navajati): dies deficiat, si velim numerare, quibus bonis male evenerit Ci., a Chao divûm numerabat amores V. = je pripovedovala, auctores suos n. Ph.

4.
a) šteti med kaj, prište(va)ti komu, čemu, kam; v raznih skladih: n. inter honestos homines Ci., inter decemviros L., inter amicos O., inter viros optimos numerari Ci., numerare aliquem in primis Ci., voluptatem in bonis Ci., mortem in beneficii loco Ci. šteti za dobro, imeti za nekaj dobrega, voluptatem nullo loco numerant Ci. štejejo za nič, nič ne cenijo, Platonem ex (k) vetere illa Academia n. Ci., ne post Caecinam numereremur T. da se ne zapostavimo Cecini = da se Cecini ne da prednost pred nami.
b) upoštevati, ceniti, čislati: bello numerandus Hamilcar Sil. v vojni upoštevan = bojevit; v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom. = šteti, imeti koga za kaj, čislati, spoštovati, častiti koga kot kaj: n. caelum etiam deum Ci., singulas stellas deos Ci., Sulpicium accusatorem suum numerabat, non competitorem Ci., ipsi gravissimi cives numerantur Ci., ipse honestissimus inter suos numerabatur Ci. je veljal za najbolj poštenega med svojci, ut … omnes deinceps conditores partium certe urbis … numerentur L.

numerus -ī, m (< *nomeros < *nomesos, indoev. kor. *nem- šteti, urejati; prim. gr. νέμω delim, νομή razdelitev, νομός okraj, νόμος zakon, νόμισμα običaj, šega, odredba, običajna denarna valuta, lat. nummus, lit. núoma, nuõmas = let. nuõma obresti)

I.

1. del kake celote, člen, ud: perque suos intus numeros componitur infans O., animalia trunca suis numeris O., deese numeris suis O. pomanjkljiv, nepopoln biti, officium omnes numeros habet Ci. ima vse, kar je treba za popolnost, je dovršena, elegans omni fere numero poëma Ci. v vsakem oziru, v vseh ozirih; tako tudi: quid omnibus numeris praestantius? Q.; expletus omnibus suis numeris et partibus Ci. ali numeris omnibus absolutus Plin. iun. v vseh svojih delih polnokrven = popoln, dovršen, omnibus oratoriis numeris absolutus Q. v vsakem govorniškem oziru (= v vseh pogledih govorništva) dovršen, numerorum esse omnium Petr. popoln, dovršen biti.

2. occ. del kake enakomerno razdeljene celote
a) kakega meseca = razdobje, obdobje, dan: luna alternis mensibus XXX implebit numeros, alternis vere detrahet singulos Plin.
b) kake glasbe = glasbena razdelitev, glasbena razčlenitev, udarec, takt, mera, ritem, glas, ton, napev, melodija: histrio si paulum se movit extra numerum … exsibilatur Ci. če je prišel (padel) malo iz takta, extra numerum procedere Lucr., in numerum exsultare Lucr. ali brachia tollunt in numerum V. ali ad numerum motis pedibus O. po udarcih, po taktu, tris tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., numeros memini, si verba tenerem V. napev, abloquitur numeris septem discrimina vocum V. = zaigra na svojo sedemstrunsko liro k taktu in napevu (plesalcev in pevcev), numeros intendere nervis V.; pl. numeri tudi o gibanju borcev, usklajenem po taktu: gibi, okreti, obrati, premiki, hod (hoja) po udarcih, po taktu: athleta, qui omnes iam perdidicerit a praeceptore numeros Q., numeri nexusque Sen. ph.; metaf. takt = red, pravilo: haec laudatio tibi procedat in numerum Ci. po taktu = v pravem redu, po volji, po godu, digerere in numerum (sc. carmina) V. v red spraviti, urediti, omnia sint paribus numeris dimensa viarum V. = razmik (presledek) med vrstami naj bo povsod enak, in numerum ali numero V. praviloma, redoma, ad numeros suos quidque exigere O. uravna(va)ti, urediti (urejati) vse po svojem pravilu, ibant aequati numero O. stopali so v enakem taktu, v enak korak, nil extra numerum fecisse H. ničesar netaktnega, ničesar nespodobnega.
c) v pesništvu člen verza, mera, ritem, verzna stopica, verzna mera, metrum, stih, verz: numeri ac modi Ci., bella quo scribi possent numero, monstravit Homerus H., (sc. Pindarus) numeris fertur lege solutis H. v pravil prostih ritmih, ritmih, ki so nevezani na pravila, anapaestus procerior quidam numerus Q., arma gravi numero ēdere O. v resnem metru, v šestomerih, v heksametrih; impares numeri O. elegijski verzi, elegijska dvostišja, elegični distihi, sex mihi surgat opus numeris, in quinque residat O.
d) v govorništvu umerjenost, mera, ritem, ubranost, skladnost, blagoglasje, harmoníja, harmóničnost: n. orationis (naspr. poëticus) Ci., ipsa membra sunt numeris vincienda Ci. se morajo vezati na ritem; (prim. še Ci. De oratore 3, 48). —

II.

1. število, številka nasploh: duo hi numeri Ci., n. minimus L., impar V., numero comprehendere res V. šteti, numerum inire C. prešte(va)ti, preračuna(va)ti, numerum interfectorum inire L. ali numerum copiarum inire Cu., numerum deferre C. ali exsequi L. število povedati, neque quam multae species nec nomina quae sint, est numerus V. ne da se (ni mogoče) prešteti, numerum subducere Cat.

2. (določeno) število: piratarum Ci., exercitūs numerus XII milium fuit N., supplevere ceteri numerum L., si suum numerum naves haberent Ci. svoje, tj. pravšnje število moštva; tako tudi: flecte ratem! numerum non habet illa suum O., ad numerum esse, mitti Ci. v polnem številu, polnoštevilen, obsides ad numerum miserunt C., ad eorum numerum Ci. v enakem številu, alios in numerum relinquere Sen. ph. da se izpolni (dopolni) število; pogosto v abl. limitationis numero po številu, po štetju, v vsem, vsega (vseh) skupaj: haec sunt tria numero Ci., oppida numero ad XII C., totidem numero C., numero quadraginta S., numero trecenti S., saepe numero C. često, pogosto.

3. konkr.
a) število, vrsta, množica, tolpa, krdelo: certus numerus nautarum Ci., maximus n. aratorum Ci. tolpa, numero copiarum fretus N., in hoc numero fuit N. med njimi, referre (sc. habere) in deorum numero Ci. šteti med bogove, navesti (navajati), omeniti (omenjati) med bogovi, bogovom prište(va)ti; toda: referre in deorum numerum Suet. uvrstiti med bogove, pobožiti, pobožanstviti, haberi in numero disertorum Ci. ali in septem sapientum numero N. biti prištevan komu, med koga, aliquem ducere in numero hostium C. šteti koga med sovražnike, qui in amicorum erant numero N. ki so bili izmed prijateljev, hunc ad tuum (= tuorum) numerum adscribito Ci. ep., adscribe me talem (= talium) in numerum Ci., legati ex suo (suorum) numero S. izmed svojcev, nec fuit in numero (sc. hominum) Lucr. ni nikdar živel, Phrahaten … numero beatorum eximit Virtus H.; (o snovnih, neštevnih stvareh) množina, obilica, (obilna) zaloga, kup, kopica: dico te … magnum numerum frumenti … Syracusis exportasse Ci., frumenti magnum numerum coëgit C., maximus vini numerus fuit Ci.
b) v cesarski dobi = vojaški oddelek (kot splošen izraz), oddelek vojske, krdelo, četa, večinoma v pl.: sparsi per provinciam numeri, multi numeri e Germania, numeri legionum T., distributi per numeros ali nondum distributi per numeros erant Plin. iun., revocare ad officium numeros Suet., multi numeri militum Ulp. (Dig.), militares numeri Amm. kohorte, milites, qui communem causam omnis sui numeri suscipit Amm.; pozneje numeri = cohortes: cohortes, quae nunc numeri nuncupantur Cass.

4. zgolj število (naspr. pravo bistvo, vrednost): nos numerus sumus H. „ničle“.

5. kot gram. t. t. število (ednina, dvojina, množina): Varr. in slovničarji, numeros, in quibus nos, singularem ac pluralem habemus, Graeci et δυικόν Q., est figura et in numero vel eum singulari pluralis subiugitur … vel ex diverso Q.

6. meton. večinoma v pl.
a) oštevilčene kocke: tres iactet numeros O., seu ludet numerosque manu iactabit eburnos O.
b) = gr. κατάλογος α) popis, spisek, imenik, seznam vojakov: nomen in numeros referre Plin. iun. vpisati v imenik vojakov, in numeris esse Icti. vpisan biti v vojaški imenik (v vojaško evidenco), in numeris esse desinere Dig. ne več biti vojak; extra numerum es mihi Pl. zame predstavljaš presežek, in metaf. = ti si zame postranska oseba (postranskega pomena), nate se ne oziram. β) zapis(ek), matična knjiga (matica, matrika), seznam, imenik civilnih in vojaških uradnikov: Cod. I.
c) matematika, astrologija: Sid. (Epist. 15, 79), Amm. (22, 16), cur Plato Aegyptum peragravit, ut a sacerdotibus barbaris numeros et caelestia acciperet? Ci., numeris sequentibus astra Stat.; pesn. tudi v sg.: Cl. (Mall. 130).
d) v sg. koledar: diei, quem quintum Iduum Augustarum numerus ostendit annalis Amm.
e) v sg. vrednost, ugled, veljava, sloves, položaj, mesto (ki ga kdo zavzema v kaki družbi): obtinere aliquem numerum Ci., nullo in oratorum numero Ci. neimeniten govornik, tuae coniugis pater homo nullo numero, nihil illo contemptius Ci., numero aliquo putare Ci. ceniti, čislati, hunc in numerum non repono Ci. ne jemljem v poštev, ne upoštevam, in aliquo numero et honore esse C. imeti nekaj ugleda in veljave (vpliva), nec fuit in numero Lucr.; v pl.: insignium numerorum tribuni Amm. z odličnimi (vojaškimi) čini; dvoumno: extra numerum es nihil Pl. (gl. zgoraj II., 6. b) α)); od tod abl. numero ali in numero z gen. = namesto koga, kot, za kaj: is tibi patris numero fuit Ci., in deorum numero venerandus Ci., privati militis numero N. kot navaden vojak (prostak), obsidum numero C. za talce, missis legatorum numero centurionibus C., deorum numero eos solos ducunt C. štejejo za bogove; occ. v sg. in pl. = dolžnost, služba, čast, dostojanstvo: verae vitae numeros modosque ediscere H., numeros sustinuisse novem O. (o telesni združitvi), ut suum munus numerum haberet O., quid iuvat … studia exercere Dianae et Veneri numeros eripuisse suos? O.
f) v pl. = tehtni vzroki, tehtni nagibi: alii quidam minores, sed tamen numeri Plin. iun. — Od tod adv. abl. numerō = po taktu, od tod

1. zdajci, takoj, prav, ravno, začasa, pravočasno, ob pravem času, zgodaj, hitro, urno: Caecil. fr., numero mihi in mentem venit Pl., neminem vidi, qui n. sciret Naev. ap. Fest., nimis n. Afr. fr., apes n. reducunt in locum unum Varr.

2. prezgodaj, prerano, prehitro: Acc. fr., Afr. fr., cur n. estis mortui? Pl., n. huc advenis ad prandium Pl.

nunmehr poslej; schon: doslej; seit nunmehr 10 Jahren sedaj že 10 let

nux, nucis, gen. pl. nucum, f (prim. stvnem. (h)nuz = nem. Nuss)

1. oreh: Cat., Tib., Col., Mart. idr., nuces … fusae ab Romanis castris … cratibus excipiebantur L., sparge, marite, nuces (ko je nevesta stopila v sobo, so sipali po tleh orehe kot dobro znamenje od Jupitra, zato se oreh imenuje tudi:) nux iū-glāns (= Iovis glans, Διὸς βάλανος) Cels., Plin., tudi samo iūglans (gl. iūglāns) Varr., Ci.; nux abellāna (avellāna) Ca., Plin. lešnik (gl. Abella); nucibus ludere Suet. (z orehi so se otroci tudi v starem veku radi igrali), pueri, qui tam parentibus amissis flebunt quam nucibus Sen. ph.; od tod (preg.): nuces relinquere Pers. slovo dati otroškim igram (z orehi) = stopiti iz otroških let, „šibi odrasti“ = šibo prerasti; preg.: vitiosa nux Pl. ali nux cassa (quassa) Pl., H. piškav, prazen oreh = stvar, ki ni piškavega oreha vredna, ničvredna malenkost, nil intra est oleā, nil extra est in nuce duri H. (s tem se označuje kaka trditev kot očitno neskladna); kolekt. = orehi: hic nux, hic mixta est rugosis carica palmis O.

2. vsak luščinast sad, vsak sad s trdo lupino: castaneae nuces V. kostanji, quasque tulit folio pinus acuta nuces O. ali nuces pineae Mart. pinele, pinijevi orehi, amara nux Cels., Col., Plin. grenki mandelj.

3. meton. bot.
a) oreh (drevo): nucem in Sabinis (sc. de caelo tactam esse) L.
b) mandeljevec, mandeljnovec: cum se nux plurima silvis induet in florem et ramos curvabit olentis V. (Georg. 1, 187).

oblák cloud

brez obláka, oblákov cloudless, serene
nizko ležeči obláki aeronavtika low cloud level
gradovi v oblákih (figurativno) castles in Spain
tvorba oblákov cloud formation
utrganje oblákov a cloudburst
zidanje gradov v obláke (figurativno) building castles in the air, wishful thinking
dvigati se visoko pod obláke to rise high into the sky
kriki so se dvignili do oblákov the shouts made the welkin ring
leteti nad obláki aeronavtika žargon to fly over the top
(po)let nad obláki over-the-top flight
obláki se kopičijo the clouds are baking up
iz oblákov pasti (figurativno) to drop from the clouds
oblák se je utrgal there was a violent downpour
zidati gradove v obláke to build castles in the air
živeti v oblákih (figurativno) to be (ali to have one's head) in the clouds

obráten

1. inverse; reverse; opposite

2. (obratovalen) working

z obrátno pošto by return of post
v obrátni smeri in the opposite (ali reverse) direction
obrátno sorazmerje inverse ratio (ali proportion)
obrátni kapital working capital
obrátni stroški working expenses pl
sporočite nam z obrátno pošto let us know by return of post

obséči¹ (obsežem) to comprise; to comprehend; to include; (s pogledom) to take in

moj spomin obseže le zadnjih 10 let my memory spans only the last ten years

obsodíti to sentence (na smrt to death); to condemn (na smrt to death); to find guilty (of), to give judgment against

obsodíti na globo to fine
vnaprej obsodíti to prejudge, to foredoom
obsodíti na plačilo stroškov to award costs against someone
obsodíti na težko delo to sentence to hard labour
obsodíti na 5 let ječe to sentence to five years' imprisonment
pogojno obsodíti to put on probation
obsodíti pogojno na eno leto to bind over for a year

obsodíti condamner

obsoditi na pet let ječe condamner à cinq ans de prison
obsoditi na smrt condamner à mort (ali à la peine capitale)
obsoditi na smrt z obešenjem condamner à être pendu
obsoditi na smrt z ustrelitvijo condamner à être fusillé
obsoditi na prisilno delo condamner aux travaux forcés
obsoditi na dve leti zapora pogojno condamner à deux ans de prison avec sursis

obsodíti sentenciar; condenar

sodno obsoditi sentenciar en justicia
obsoditi na smrt sentenciar (ali condenar) a muerte
obsoditi zaradi goljufije sentenciar por estafa
obsoditi na 5 let ječe (na prisilno delo) condenar a cinco años de prisión (a trabajos forzados)

oculus -ī, m. (demin. iz *ocus; indoev. kor. *Hoku̯- gledati; prim. skr. ákṣi oko, gr. ὄσσε oči, ὀφϑαλμός oko, h glag. ὁράω fut. ὄψομαι videl bom, pf. ὄποπα videl sem, ὄμμα iz *ὄπμα oko, ὄψ vid, lit. akìs oko, let. acs, sl. oko, menda tudi got. augō in stvnem. ouga = nem. Auge, ang. eye; prim. še sl. okno)

1. oko: Pl., O., V., Ca., Plin., Sen. ph., Sen. rh. idr., oculi acres, oculi aperti Ci., oculis cernere N. s svojimi očmi, na svoje oči, oculis captus Ci. slep, captus altero oculo Suet. na eno oko slep, in (sub) oculis alicuius C., L. = ante oculos alicuius L. pred očmi koga, metaf. vpričo koga, in oculis esse C. vsem (ljudem) viden (na očeh) biti, o krajih = biti pred očmi, viden biti: O., T.; pren. = pred očmi biti: L. idr., esse in oculis alicuius ali alicui Ci. zelo ljub biti komu, zelo priljubljen biti pri kom, esse ante oculos Ci. pred očmi (na očeh) biti, viden biti, ante oculos esse alicui Plin. iun. biti komu pred očmi (pren.), non libenter esse ante oculos suorum civium N. nerad bi(va)ti pred očmi svojih sodržavljanov; in oculis ferre aliquem Ci. prav veliko staviti na koga, imeti koga pri srcu; meton. vidna moč, vid, pogled: Suet., oculos perdere Ci. = amittere oculos C. ali oculum Ci. ali visum oculorum Plin., veloci oculo percurrere Pl. s hitrim pogledom, ex oculis abire L. iti izpred oči, oculis subicere Ci. dati videti, abesse ab oculis fori et curiae Ci. ne (pri)kazati se ljudem na forumu in v kuriji, procul ab oculis L.

2. metaf.
a) „oko“, „punčica“, „biser“ = kaj izvrstnega, imenitnega: (sc. Corinthum et Carthaginem) illos oculos orae maritimae effodere Ci., ex duobus Graeciae oculis (= Sparta in Atene) alterum emere Iust., oculus mundi O. (o soncu), oculi stellarum Plin., sol et luna, duo mundi, ut ita dicam, clarissimi oculi Hier.; kot ljubkovalna beseda: ocule mi! Pl. moje „očesce“, („moja punčica“)!
b) oko na leopardovem kožuhu ali na pavovem repu: breves macularum oculi Plin., male lise, podobne očesom, pavonum caudae oculi Plin.
c) oko = brst, popek: Col., Plin., nec modus inserere (vcepljati) atque oculos imponere (delati popke) simplex V.
d) gomolj na koreninah trsa idr. rastl.: arundinis Varr., Col., Plin.
e) bot. sicer rast. aizoon maius: Plin. (25, 160).
f) kot arhit. t.t. „polževo oko“ na jonskih stebrih: Vitr.

od from; of; since; on, upon

od 1 do 10 from one to ten
10 od 20ih ten out of twenty
od 100 niti 1 not one in a hundred
od daleč from far away, from afar
od Ljubljane do Zagreba from Lj. to Z.
od časa do časa from time to time
od danes dalje (naprej) from this day (forward)
od jutri naprej from tomorrow
od sedaj naprej from now on, henceforth
od 9ih do 10ih from nine till (ali to) ten
od nedelje do petka from Sunday to (ZDA through) Friday
od jeseni since autumn
(že) od nekdaj for some time
od malega (mladih let) from childhood (on)
od prvega do zadnjega from first to last
od povsod from everywhere, from all sides
od včeraj since yesterday
od takrat, od tedaj from that time, from then on; thence, since then, thenceforth
(že) od (vsega, prvega) začetka from the (very) beginning (ali start)
od jutra do večera from morning till (ali to) night, all day long, all the livelong day
od zadaj from behind
sam od sebe by myself (yourself, etc.), spontaneously, of one's own accord
od spodaj from beneath
nobeden od nas none of us
od besede do besede (dobesedno) word for word, literally, verbatim
od mnogih primerov among many examples
nem od presenečenja (struck) dumb with astonishment
otrpel od mraza stiff with cold
zapuščen od vseh abandoned (ali deserted, forsaken) by everyone
od srca rad most willingly
od utrujenosti from fatigue
lepo od vas nice of you
ni lepo od tebe it isn't nice of you
drhteti od strahu to tremble with fear
moj brat je večji od mene my brother is taller than I (am) (ali pogovorno than me)
od kdaj si že v bolnici? how long have you been in hospital?
od razburjenja ni mogel govoriti he could not speak for excitement
to odvisi od vremena that depends on the weather
pozdravi ga od mene (v mojem imenu) give him my best regards
(od) kar ljudje pomnijo from time immemorial, from time out of mind
umreti od lakote, jetike to die of hunger, of consumption
on živi od peresa (figurativno) he lives by his pen

odd¹ [ɔd] pridevnik (oddly prislov)
odvečen; lih, neparen, presežen, brez para, nadštevilen; priložnosten, prigoden; čuden, nenavaden, čudaški

an odd fish (ali fellow, stick) čudak
odd jobs priložnostni opravki, drobna dela
odd man priložnostni delavec
the odd man človek z odločilnim glasom (pri enakem številu glasov)
odd man out človek, ki je ostal brez para
odd and even igra na par in nepar
at odd moments (ali times) priložnostno, tu in tam
odd number liho število
odd months meseci, ki imajo 31 dni
odd years leta z lihim številom dni
twenty odd years nekaj čez dvajset let
it cost 5 pounds odd stalo je nekaj nad 5 funtov
ekonomija odd lot slab borzni zaključek; ameriško malenkostna množina

oddájati to emit; to give off (radio) to broadcast, to transmit

oddájati sobe to let rooms
vrela voda oddaja paro boiling water gives off steam

oddáljenost éloignement moški spol , recul moški spol , distance ženski spol , lointain moški spol

iz oddaljenosti à distance
v oddaljenosti dans le lointain, au lointain
zaradi oddaljenosti je hiša bila videti majcena l'éloignement faisait paraître la maison minuscule
nekaj let časovne oddaljenosti omogoča boljšo oceno rezultatov quelques années d'éloignement (ali de recul) permettent de mieux juger des résultats

oddáti to give away; (na pošti) to post; (pismo) to deliver

oddáti v najem to let, to lease (out), to let out on lease
oddáti sobe to let rooms
odda(ja)jo se sobe rooms to let
oddaj to pismo na pošti! post this letter!