Franja

jásen (-sna -o)

A) adj.

1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
jasno vreme tempo sereno
jasen tolmun un limpido tonfano
jasna mesečina chiaro di luna
inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
jasen glas voce chiara
jasne besede discorso lineare

3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
jasne ideje idee chiare
jasen dokaz chiara prova
ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
jasen odgovor risposta inequivocabile

4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
jasen smeh riso schietto
spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

B) jásni (-a -o) m, f, n
menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
priti si na jasno venire in chiaro
biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.

jásen claro ; (nebo) límpido, sereno

jasna noč noche f clara
jasen kot beli dan más claro que el sol
(to je) jasno está claro
o tem sem si na jasnem lo veo perfectamente claro
jasno govoriti hablar claro
priti si na jasno empezar a ver claro
jasno videti ver claro

jasn|o¹ srednji spol (-ega, ni množine)
biti si na jasnem im Klaren sein über, o samem sebi: (mit sich selbst) im Reinen sein
ne biti si na jasnem (o) sich im Unklaren sein über
priti si na jasno (o) sich (etwas) klar machen; ins Reine kommen (mit)
kot strela z jasnega wie der Blitz aus dem heiteren Himmel

jásno adv.

1. chiaramente, con chiarezza; chiaro:
jasno se izražati esprimersi con chiarezza
pren. kaj povedati jasno in glasno dire qcs. chiaro e netto
jasno se zavedati svojih dolžnosti essere chiaramente cosciente, avere chiara coscienza dei propri doveri
jasno je kot enkrat ena la cosa è chiara come il sole, come due più due fa quattro
jasno zeleni gozdovi boschi di color verde chiaro

2. (v povedni rabi izraža popolno sprejemanje) chiaro; sottinteso:
jasno je sottinteso, resta sottinteso
jasno je, da ne bo šel è chiaro che non andrà
(eliptično):
jasno, da ne ve chiaro che non sa
(v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo:
'hočeš požirek vina?' — 'jasno' 'vuoi un goccio di vino?' — 'certo'

jáviti to let someone know, to make known, (s pismom) to write (ali to send word); to communicate; to give notice; (obvestiti) to inform, to notify, to advise, to apprise, to announce, to report; arhaično to give out (ali forth)

jáviti komu kaj to notify someone of something
jáviti se (pojaviti se) to appear, (prijaviti se) (osebno) to report, to present oneself, (s pismom) to send word of oneself, to give some sign of life
jáviti se (za razpisano mesto) to apply for, to offer oneself for
jáviti se k izpitu to enter for an examination
že mesec dni se mi ni javil I have not heard from him for a month, it's a month since I last heard from him
kot je že bilo javljeno as already announced (ali reported)
javite mi, prosim... please let me know..., please send me word...
javila se je pri nas she has called on us, she has called round to see us
tujci se morajo jáviti policiji foreigners must report to the Police

javnozdravstven pridevnik
(o javnem zdravstvu) ▸ közegészségügyiSladkorna bolezen v svetu predstavlja velik javnozdravstveni problem. ▸ A cukorbetegség a világ nagy közegészségügyi problémája.
Stopnja obolevnosti z astmo se je od 60. let prejšnjega stoletja do leta 2008 po svetu znatno povečala, v 70. letih pa so bolezen prepoznali kot velik javnozdravstveni problem. ▸ Az asztma előfordulási aránya világszerte jelentősen nőtt az 1960-as évek és 2008 között, és az 1970-es évek óta már az egyik legsúlyosabb közegészségügyi problémaként tartják számon.

jaz ich
jaz pa bom: ich meinerseits
razmerje jaz-ti das Ich-[Du] du-Verhältnis
kot ti meni, tako jaz tebi wie du mir, so ich dir

jáz I; (rabljen kot samostalnik) ego, self

jáz na primer... I for one
jáz sam myself
to sem jáz it is I, pogovorno it's me
on in jáz sva velika prijatelja he and I are close friends
ti to veš tako dobro kot jáz you know this as well as I do
on tega ne verjame in jáz tudi ne he does not believe it and neither do I (ali nor do I)
jáz, ki sem to videl... as one who saw it, I...
kult jáza egoism
drugi jáz second self
preveč misli na svoj jáz he thinks too much of self
on je moj drugi jáz he is my other self

jàz (mêne)

A) pron.

1. io, me:
jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
meni ne verjameš? a me non credi?
pojdi z menoj vieni con me
(v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
mene ne bo doma io non sarò a casa
strah me je (io) ho paura
sanja se mi (io) sogno

2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero

3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
poberi se mi! e vattene!
bodi mi zdrav! stammi bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
dobiva se pri meni ci troviamo da me
zaleže za dva mene ne vale due come me
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
drugi jaz l'alter ego

jázbec (-a) m

1. zool. tasso (Meles meles); pren.
spati kot jazbec dormire come un tasso

2. pejor. (čudaški, samotarski moški) tipo strambo, orso

jedílen (-lna -o) adj.

1. (nanašajoč se na uživanje hrane) da mangiare, dei cibi:
jedilni kot zona pranzo
jedilni list lista dei cibi
jedilni pribor posate
jedilni servis servizio da pranzo
jedilni vagon vagone ristorante
jedilna omara credenza
jedilna shramba dispensa

2. (ki se uporablja za prehrano) commestibile, alimentare:
jedilno olje olio alimentare

jediln|i (-a, -o) Ess- (kot die [Eßecke] Essecke, der [Eßplatz] Essplatz, die [Eßgruppe] Essgruppe, pribor das [Eßbesteck] Essbesteck, servis das [Eßgeschirr] Essgeschirr, miza der [Eßtisch] Esstisch, žlica der [Eßlöffel] Esslöffel); Speise- (kis der Speiseessig, krompir die Speisekartoffel, list die Speisekarte, der Speisezettel, škrob die Speisestärke, voz der Speisewagen)
jedilna sol das Tafelsalz, Kochsalz
jedilna žlica der Suppenlöffel
jedilno olje das Speiseöl, Tafelöl

jegúlja zoologija eel

osti za lov na jegúlje eel spear
vrša za jegúlje eel basket, buck
lov na jegúlje eel fishing
gladek kot jegúlja (as) slippery as an eel
je prava jegúlja he is as slippery as an eel

jegúlja zoologija anguille ženski spol

električna jegulja (zoologija) gymnote moški spol, anguille électrique
morska jegulja anguille de mer, congre moški spol
prekajena jegulja anguille fumée
izviti se iz rok kot jegulja glisser entre les doigts comme une anguille, être glissant comme une anguille

jegúlja anguila f

morska jegulja congrio m
električna jegulja gimnoto m; anguila eléctrica
gladek kot jegulja escurridizo; fig ladino; fam zorro, cuco
marinirana (prekajena) jegulja anguila a la marinera (ahumada)
loviti jegilje pescar anguilas

jekl|o [ê] srednji spol (-a, ni množine) der Stahl (tudi figurativno)
legirano jeklo legierter Stahl, Edelstahl, die Stahllegierung
-stahl (cementiranje Einsatzstahl, kovno Schmiedestahl, kromovo Chromstahl, manganovo Manganstahl, orodno Werkzeugstahl, paličasto Stabstahl, plavljeno [Flußstahl] Flussstahl, profilno Formstahl, Profilstahl, pudlano Puddelstahl, surovo Rohstahl, Thomasovo Thomasstahl, titanovo Titanstahl, tračno Bandstahl, valjano Walzstahl, vanadijevo Vanadiumstahl, vzmetno Federstahl, zloženo Verbundstahl)
trd kot jeklo stahlhart (tudi figurativno)
pridobivanje jekla die Stahlerzeugung
valjarna jekla das Stahlwalzwerk
oblaganje z jeklom die Verstählung
obložiti z jeklom verstählen

jêklo steel

jêklu podoben steel-like, steel(y)
trd kot jêklo as hard as steel
besemersko jêklo Bessemer steel
cementirano jêklo cement st.
kaljeno jêklo hardened st.
kromirano jêklo chrome st.
lito jêklo cast st.
Martinovo jêklo Martin steel, open-hearth steel
plemenito jêklo high-quality steel, special alloy steel
legirano jêklo alloy st.
mehko jêklo low (ali mild, soft) steel
nerjavno jêklo stainless (ali rustless) steel
rapidno jêklo high-speed steel
trdo high (ali hard) steel
volframovo jêklo tungsten steel
kaliti jêklo to temper steel
mehko jêklo mild steel

jêklo acier moški spol

trd kot jeklo dur comme fer
cementirano jeklo acier cémenté (ali de cémentation)
Bessemerjevo (Thomasovo, Martinovo) jeklo acier Bessemer (Thomas, Martin)
nikljevo jeklo acier au nickel, acier-nickel moški spol
volframovo jeklo acier au tungstène
vzmetno jeklo acier à ressorts

jêklo (-a) n metal. acciaio:
kovati, kaliti jeklo fucinare, temprare l'acciaio
mišice kot iz jekla muscoli d'acciaio
valjarna jekla laminatoio d'acciaio
obložiti z jeklom rivestire in acciaio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektrojeklo acciaio elettrico
kovno jeklo acciaio da fucinatura
kromovo jeklo acciaio al cromo
nerjaveče jeklo acciaio inossidabile
orodno jeklo acciaio per utensili
paličasto jeklo acciaio in sbarre
profilno jeklo acciaio profilato
pudlano jeklo acciaio puddellato
surovo jeklo acciaio grezzo
tračno jeklo moietta
vzmetno jeklo acciaio elastico (per molle)

jêklo acero m

jeklobeton hormigón m armado
trd kot jeklo duro como acero; acerado
lito jeklo acero colado (ali fundido)
Martinovo jeklo acero Martín
surovo jeklo acero bruto
valjano jeklo acero laminado