Franja

ἔργον, τό [Et. iz ϝέργον, kor. werg', nem. Werk, wirken; gršk. še ἔρδω iz ϝερzδω, werg'jō; ῥέζω iz ϝρεγjω] 1. delo, dejanje, čin, podjetje (oppos. λόγος), dogodek, resnica, istina, ἔργα θεῶν delovanje bogov, ἔργῳ z dejanjem, v resnici, zares, λόγῳ καὶ ἔργῳ z besedo in dejanjem, ἅμα ἔπος τε καὶ ἔργον ἐποίεε kakor je rekel, tako je tudi učinil, καὶ τὸ ἔργον προσῆγεν je (to) tudi izvršil, ἔργα νεώτερα prevrat, novotarstvo. 2. delo, opravilo, izvršitev, opravek, posel; dolžnost, naloga, trud, izvrševanje, ukvarjanje; ἐπὶ τὸ ἔργον ἔρχομαι, χωρῶ πρὸς τὸ ἔργον, ἔργου ἔχομαι lotim se dela, grem na delo (da kaj izvršim), ἔργον ποιοῦμαί τι prizadevam si, ἔργον ἐποίχομαι dovršujem kaj, ἔργον ἔχω trudim se, moja naloga je, δεόμενος na vso moč prosim; ἔργον ἐστί τινος (σόν) posel, dolžnost je koga, οἷς τοῦτο ἔργον katerim je bilo to naloženo, ἐπέδρης μὴ εἶναι ἔργον τινί da obleganje nikomur ne koristi, ἐμὸν τὸ ἔργον, ὅπως moja dolžnost je, skrbeti, ἐν ἔργῳ εἰμί sem pri delu, delam; ἔργον ἐστίν težko je, μέγα (πολὺ) ἔργον ἐστίν težko je, nevarno je, πλείονος ἔργον ἐστίν težje je, οὐδὲν ἔργον ἐστίν prav nič ni težko, ni potrebno, nič ne koristi, σιωπῆς ἐν κακοῖς οὐδὲν ἔργον molčanje v nesreči nič ne koristi; vrsta opravila (dela) se izraža z adi. ali subst.: ἔργα πολεμήια bojna opravila, boji, ἰατρικά zdravniška opravila, θαλάσσια ribarstvo, ribji lov, brodarstvo, ἔργα φιλοτήσια (γάμοιο) uživanje ljubezni, ljubezen, δαιτός obed; pos. a) ἔργα ἀνδρῶν opravki moških t. j. poljedelstvo, obrt; pl. ἔργα obdelano polje, njive; ἔργα ἀργύρεια srebrni rudniki; b) ἔργα γυναικῶν ženska opravila (skrb za gospodinjstvo, tkanje, preja); c) ἔργα (μάχης) bojno delo, boj, vojna, ἔργον ἔχομαι začenjam boj, ἐν ἔργῳ εἰμί bojujem se, ἐν τῷ ἔργῳ v boju, οἱ ἐν τῷ ἔργῳ borilci, ἔργον Τρωικόν trojanska vojna. 3. kar se z delom napravi: delo, izdelek, umetnina, zgradba, stavba, učinek, uspeh, zmaga. 4. stvar, reč ῥέπον, predmet, πᾶν ἔργον ὑπείκω v vsem, ὅπως ἔσται τάδε ἔργα kako se bo to izteklo; μέγα ἔργον velik kos (o kamnu).

ἐρωτικός 3 (ἔρως) ki spada k ljubezni, kar se nanaša na ljubezen, ljubezni vdan, ljubaven, zaljubljen; ὀργή ljubosumnost, λύπη razžaljena ljubezen, τὰ ἐρωτικά ljubavne stvari, ljubkovanje, (skrivna) ljubezen. – adv. -κῶς zaljubljeno, poželjivo, pohotno; ἐρωτικῶς ἔχω τινός ljubim koga, željo imam po čem, ἐρωτικῶς διάκειμαι zaljubljen sem, τινός v koga.

εὐδαιμονικός 3 (εὐ-δαίμων) 1. ki spada k sreči, ki osrečuje, osrečujoč, τὰ εὐδαιμονικά ono, v čemer obstoji sreča. 2. (o)srečen, blažen. – adv. -κῶς blaženo, srečno.

εὐνοϊκός 3 (εὔ-νοος) dobrohoten, prijazen. – adv. -κῶς ἔχω τινί (πρός τινα) prijazen, naklonjen sem komu.

ἐφ-άμιλλος 2 (ἅμιλλα) 1. prepiren, sporen, preporen, predmet tekme. 2. tekmujoč, (v tekmovalnem boju) enak, kos komu τινί.

Θρᾴκη, ἡ, ion. ep. Θρῄκη, Θρηίκη 1. Trakija, vzhodno od Makedonije; preb. Θρᾷξ, κός, ion. Θρῆιξ, ικος in Θρῇξ, κός; adi. Θρᾴκιος, Θρῄκιος, ion. Θρηίκιος 3 s fem. Θρηίσσα, Θρῇσσα, at. Θρᾷττα Tračan, trakiški; Θρηικίη Σάμος = Samotrake. – adv. Θρῄκηθεν iz Trakije. 2. ἡ ἐν τῇ Ἀσίᾳ azijska Trakija ob Bosporu; preb. οἱ Θρήικες.

θραῦμα, ατος, τό (θραύω) kos, odlomek.

ἰδιωτικός 3 1. kar pripada zasebniku, zasebniški, preprost, navaden, reven, uboren. 2. nevešč, nespreten, neizvežban. – adv. -κῶς klavrno, preprosto, zanikarno; ἰδιωτικῶς ἔχω τὸ σῶμα telesno sem zanemarjen.

ἱκανός 3 [Et. od ἵκω] 1. zadosten, dovolj(en), zadosti velik, močen, obilen, ἱκανοί dovolj ljudi, zadostno število, NT τὸ ἱκανὸν ποιῶ zadostim, ustrežem, τὸ ἱκανὸν λαμβάνω dobim zadoščenje, zadosti se mi, ἱκανόν dosti dolgo, ἐξ ἱκανοῦ že davno, πλέον, πόρρω τοῦ ἱκανοῦ več kakor dovolj, preveč, črez mero. 2. sposoben, spreten, primeren, pripraven, zmožen, pooblaščen, vreden NT. 3. precej(šnji), imeniten, ugleden, silen, zanesljiv, znamenit, mogočen, ἱκανός εἰμι morem. – adv. ἱκανῶς dovolj, zadosti; ἔχω ἱκανῶς imam zadosti, zadostujem, sem lahko zadovoljen, τοῦ βάθους sem dovolj globok; πρός τινα kos sem komu.

ἰσο-κίνδυνος 2 v enaki nevarnosti; kos nevarnosti.

ἰσο-παλής 2 (πάλλω) v borbi (boju) komu kos, enak komu κίνδυνος.

ἰσό-ρροπος 2 (ῥέπω) 1. enakotežen, v ravnotežju. 2. enako močen, kos. 3. enake vrednosti, neodločen μάχη.

κείρω [Et. iz κερjω, kor. (s)qer, odrezati, lat. caro, rnis (prv. pom. kos [mesa]), slov. kora, nem. scheren (stvn. sceran). – Obl. fut. κερῶ, aor. ἔκειρα, pass. pf. κέκαρμαι, inf. κεκάρθαι, aor. ἐκάρην; ep. fut. κερέω, inf. κερέειν, aor. ἔκερσα, κέρσα]. 1. act. a) (od)strižem κόμην τινί, ἐν χρῷ (χροῒ) κεκαρμένος do kože ostrižen; pos. odrežem, (od)sekam, posekam ὕλην, τὸ οὖρος izsekam, odpravim zapreke, μάχης ἐπὶ μήδεα κείρω gl. ἐπικείρω; b) popasem, požrem, pojem, zapravim κτήματα, λήιον, δημόν, ἧπαρ objem, izkljuvam; c) opustošim, pogubim, pobijem γῆν, τέμενος, πολύκερων φόνον. 2. med. ostrižem si lase, dam si ostriči, popasem (opustošim) zase, γένειον brijem se.

κλῆρος, ὁ [Et. iz qlāro-s, od κλάω, prv. pom.: kos, del(ež)] 1. žreb, κλήρῳ ἔλαχον dobil sem po žrebu, izžrebal sem, κλήροις πάλλω po žrebu razvrstim. 2. žrebanje. 3. žreb s pomenljivim znamenjem. 4. izžreban delež, del zemljišča, dediščina NT, posest, njiva.

Κόως, ἡ ep. gl. Κῶς.

κρέξ, κός, ἡ neznan ptič, kreks.

λακίς, ίδος, ἡ poet. [Et. lat. lacer, slov. ločiti, ločim, trennen] cunja, kos.

λάξις, ιος, ἡ ion. kos zemlje (= κλῆρος).

μερίς, ίδος, ἡ (μέρος) 1. del, kos, delež NT. 2. a) oddelek, vrsta; b) stranka. 3. pomoč εἴς τι.

μέρος, ους, τό (μείρομαι) 1. (odmerjeni ali pristojni) del, delež, osoda, τοὐμὸν μέρος kar se mene tiče, z moje strani; ὅσον τὸ σὸν μέρος kolikor je od tebe odvisno, kolikor je na tebi τὸ τούτου μέρος kolikor je v njegovi moči a) uloga, mesto, naloga, služba, stan, dostojanstvo, veljava, pomen, κατὰ τὸ μέρος τινός namesto koga, ἐν τῷ σῷ μέρει na tvojem mestu, mesto tebe, ἐν ἀρετῆς μέρει τίθεμαι smatram za čednost, prištevam k čednosti, ἐν προσθήκης μέρει kot privesek, dodatek, ἐν οὐδενὸς μέρει εἰμί nič ne veljam; b) red, vrsta, ἐν μέρει po vrsti, po redu, kadar pride vrsta nanj, ἐν τῷ μέρει v vrsti παρὰ τὸ μέρος izvun vrste, κατὰ μέρος izmenoma, ἀνὰ μέρος premenoma, drug za drugim, ἐν μέρει μάχομαι vrstim se v boju. 2. a) del celote, kos, μέρος τι εὐταξίας dobršen kos, dober zgled, imeniten dokaz, τὰ μέρη kraji NT; b) ulomek, τὰ δύο μέρη dve tretjini; c) oddelek, stranka, ἀπὸ μέρους vsled pomoči ene (politične) stranke; κατὰ μέρος posamič, deloma, οὐδὲν μέρος nič; μέρος, ἐκ, ἀπό μέρους deloma NT.