Franja

pas¹ [pɑ] masculin korak (tudi figuré); stopinja, stopnica, prag; soteska, morska ožina; prehod; musique plesni korak; architecture, technique zareza, izrez; luknja

au pas korakoma
à chaque pas pri vsakem koraku
à deux pas d'ici čisto blizu
pas à pas korak za korakom; oprezno, preudarno
(tout) de ce pas takoj, neposredno
sur le pas de la porte na pragu
pas cadencé, accéléré (militaire) enakomerno ubran, pospešen korak
Pas de Calais Calaiska vrata
pas de charge (militaire) naskočni korak
pas de clerc spodrsljaj, nespretnost
de course (militaire) tek
pas (de) gymnastique (sport) gimnastični korak
pas de l'oie (nemški) paradni korak
pas de vis navoji na vijaku
faux pas spodrsljaj (tudi figuré)
mauvais pas (figuré) stiska
mise féminin au pas (figuré, politique) izenačenje, sousmeritev
salle féminin des pas perdus dvorana (na sodišču, kolodvoru), kjer ljudje prihajajo in odhajajo, hodijo sem in tja
j'y vais de ce pas takoj grem tja
aller à pas de loup rahlo in tiho stopati
aller à pas mesurés (figuré) premišljeno ravnati, postopati
aller à pas de tortue počasi, kot želva, po polževo iti
allonger le pas pospešiti korak, iti hitreje
arriver sur les pas de quelqu'un priti takoj za kom
s'attacher, être attaché aux pas de quelqu'un biti komu povsod za petami
céder le pas à quelqu'un prepustiti komu prvo mesto
changer le pas menjati korak
doubler le pas podvojiti korake
emboîter le pas à quelqu'un ubirati korake za kom; figuré posnemati koga, ravnati se po kom
être dans un mauvais pas biti v kritičnem položaju
en être au premier pas (figuré) biti šele na začetku, v začetkih, ne še daleč priti
faire un grand pas, de grands pas napraviti velik korak naprej
faire les premiers pas prevzeti iniciativo, kot prvi dati pobudo
ne pas faire un pas ne se premakniti naprej, koraka naprej ne napraviti
l'enfant a fait ses premiers pas otrok je shodil
faire les cent pas sem in tja hoditi
faire un faux pas spodrsniti, spotakniti se
marcher à pas comptés umerjeno korakati, iti
marcher à pas de géant napraviti, delati orjaške korake; figuré silno napredovati
marcher d'un bon pas hitro iti
marcher sur les pas de quelqu'un ubirati korak za kom, figuré iti po njegovih stopinjah
marquer le pas stopati na mestu, ne se premakniti z mesta (tudi figuré)
mettre au pas zdresirati, pripraviti do ubogljivosti; politique izenačiti, so-, istousmeriti
se mettre au pas (figuré) iti s časom
mesurer au pas premeriti s koraki (razdaljo)
ouvrir le pas začeti ples
passer, sauter, franchir le pas (figuré) (morati) ugrizniti v kislo jabolko
prendre le pas sur quelqu'un koga v ozadje odriniti, poriniti
précipiter ses pas pohiteti
presser, hâter le pas pospešiti korake
ne pas quitter quelqu'un d'un pas ne se ganiti od koga
ralentir le pas iti počasi
regretter ses pas obžalovati svoja prizadevanja, napore
(re)mettre au pas spraviti (spet) v red, k pameti
retourner, revenir sur ses pas obrniti se, iti po isti poti nazaj
la voiture roule au pas avto vozi z zmanjšano hitrostjo
sauter le pas premagati oviro; umreti
sortir, se tirer d'un mauvais pas izvleči se iz kritičnega položaja, iz nevarnosti
voilà un grand pas de fait precejšen korak naprej smo naredili
c'est le premier pas qui coûte najtežji je začetek

passage [pasaž] masculin prehod, pasaža; prevoz, prepotovanje, prekoračenje; pot; prihod; marine prevoz; voznina; brodnina, mostnina; selitev (ptic); odlomek, mesto (v knjigi)

au passage spotoma, mimogrede
de passage prehoden, na poti skozi
être de passage à Paris biti, ustaviti se prehodno v Parizu
passage clouté prehod čez ulico, cesto za pešce
passage de la frontière prestop meje
passage inférieur, en dessous podvoz
passage à niveau prehod čez železniško progo
passage supérieur, en dessus nadvoz
passage souterrain prehod pod zemljo, tunel
hôte masculin de passage prehoden gost
examen masculin de passage popravni izpit
oiseau masculin de passage ptica selivka
attendre le passage de l'autobus čakati na prihod avtobusa
donner, livrer passage spustiti skozi, dovoliti prehod
se faire, se frayer (un) passage narediti, utreti si pot (skozi)
cette route est d'un grand passage ta cesta je zelo prometna
passage protégé mesto, kjer se prednostna cesta križa s kako drugo cesto

Paul(l)us² -ī, m Pável, rim. priimek, poseb. Emilijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Aemilius Paulus Lucij Emilij Pavel, oče Scipiona Afričana mlajšega, konzul l. 219 in 216, poveljnik v bitki pri Kanah, kjer je tudi padel: L., H.

2. njegov sin L. Aemilius Paulus Macedonicus Lucij Emilij Pavel Makedonski, konz. l. 192 in 168, zmagovalec nad makedonskim kraljem Perzejem pri Pidni l. 168: L., Ci., Vell. Pl., Pauli Ci. možje, kakršen je bil Pavel.

3. Iūlius Paulus Julij Pavel, pravnik za časa cesarja Aleksandra Severa, Papinijanov učenec: Lamp. — Od tod adj. Paul(l)iānus 3 Pávlov: victoria Val. Max. (Lucija Emilija Pavla Makedonskega), actio, responsum Icti. (pravnika Julija Pavla).

4. (kot ime) Paulus Pavel, apostol: Vulg., Eccl.

Pausilōpum -i, n (Παυσίλυπον) Pavzilíp, gora med Neapljem in Puteoli, kjer je imel Vedij Polion vilo: Plin.

pays [pei] masculin dežela; pokrajina; domovina; podeželje; vas

du pays domač
pays de cocagne deveta dežela, Indija Koromandija
pays créditeur, débiteur dežela (država) upnica, dolžnica
pays exportateur, importateur, industriel, agricole izvozna, uvozna, industrijska, poljedelska dežela
pays sous-développé, non-aligné nerazvita, neuvrščena dežela (država)
pays du rêve dežela sanj
mal masculin du pays domotožje
en pays de connaissance med znanci; v deželi, v kraju, kjer poznamo ljudi
arriver de son pays (figuré) biti novinec, začetnik
battre le pays biti vedno na potovanju
voir du pays, courir les pays potovati, veliko sveta videti
nul n'est prophète en son pays (proverbe) nihče ni prerok, ni upoštevan v svoji deželi, v domovini

pȅćka ž pečka, pečica: i mala pećka može zagrijati, zagrejati sobu; biti devete -e žarilo biti v daljnem sorodstvu; ne budi svakoj pećki žarilo ne vmešavaj se v tisto, kar te nič ne briga, ne praskaj se, kjer te ne srbi; hladna pećka, mokri obojci v slabih okoliščinah se zadeva slabo konča

pekača samostalnik
(nizka posoda za peko) ▸ tepsi
Zavitek dajo v pekačo, polijejo z vročimi ocvirki in takoj porinejo v peč, kjer se peče pol ure. ▸ A tekercset tepsibe teszik, forró tepertővel öntik le, majd azonnal beteszik a sütőbe, ahol fél órát sül.

Pelethronius 3 (Πελεϑρόνιος) peletrónijski = iz Peletrónija (Pelethronium, tesalska pokrajina ob Pelionu), k Peletróniju (kjer so bivali Lapiti in menda tudi Kentavri) sodeč; pesn. = tesál(ij)ski: Lapithae V., Erigdupus C. Lapit Erigdup, antra Lucan., pinus Stat. kopje. — Subst. Pelethronia -ae, f bot. peletrónija = zlati grmiček, tavžentroža (Exythraea centaurium Linn.): Ap. h.

Pelops -opis, m (Πέλοψ) Pélops, Tantalov sin, oče Atreja in Tiesta, Niobin brat. Oče ga je zaklal za obed bogovom, ki pa so ga zopet oživili in mu ramo, ki jo je Cerera pojedla, nadomestili s slonokoščeno: Enn. ap. Ci., H., Ci., Sil., Stat., Hyg., umero Pelops insignis eburno V. — Od tod adj.

1. Pelopēus 3 (Πελοπεῖος)
a) Pélop(s)ov: domus Pr., Agamemnon Pr. Pelop(s)ov vnuk, Orestes Lucan. Pelop(s)ov pravnuk.
b) pesn. = peloponéški, peloponézijski: phalanx Stat. argivska vojska, moenia V. = Argos, regna Sil. = Peloponez; subst. Pelopēa -ae, f Pelopêja α) Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: O., Cl. β) naslov neke tragedije: Iuv., Mart.

2. Pelopēïus 3 (Πελοπήϊος)
a) Pélop(s)ov: Atreus O. Pelop(s)ov sin, virgo O. = Ifigenija, Pelopeia (Pelopeja, ženska iz Pelopove rodovine) credar O., arva O. frigijske (kjer je bil Pelops rojen).
b) pesn. peloponéški, peloponézijski: oppida Cl., regna Stat. = Peloponez, sedes Sen. tr. prestolnica korintskega vladarja Kreonta.

3. Pelopius 3 (Πελόπιος) Pélop(s)ov: domus Sen. tr.; subst.
a) Pelopia -ae, f Pelópija = Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: Serv., Hyg.
b) Pelopius -iī, m Pelópij, ime sužnja: Ci. ep.

4. Pelopēïas -adis, f (Πελοπηϊάς) Pélop(s)ova, pélopska, peloponéška, peloponézijska: Mycenae O.

5. Pelopēïs -idis, f (Πελοπηΐς) = Pelopeias: undae O.; subst. Pelopēidēs -um, f Pelopéide = argívske žene: Stat. Patron. Pelopidae -ārum (-ûm), m (Πελοπίδαι) Pelopídi, Pelop(s)ovi potomci (in sorodniki), razvpiti in zloglasni zaradi svoje brezbožnosti in krutosti: Acc. fr., Ci., Hyg.

pendrek samostalnik
1. neformalno (policijska palica) ▸ gumibotNajstnik je med prerivanjem sodnemu policistu vzel pendrek in ga z njim udaril. ▸ A tinédzser dulakodás közben elvette a börtönőr gumibotját, és megütötte vele.

2. neformalno (o policistih) ▸ hekus, karhatalom
Ona je edina resna kandidatka za prvi pendrek Slovenije. ▸ Ő az egyetlen komoly jelölt a Szlovénia első hekusa címre.
Političnim strankam je veliko do tega, da bi imele vsaj posreden vpliv na policijski pendrek in ostale reči, povezane z notranjim ministrstvom. ▸ A politikai pártok nagyon érdekeltek abban, hogy legalább részben hatással legyenek a rendőri karhatalomra, és az egyéb belügyminisztériummal kapcsolatos dolgokra.

3. neformalno (orožje; kazen) ▸ büntetőpálca, približek prevedka ▸ karhatalom
Pravo sme le izjemoma postati pendrek. ▸ A jog csak kivételes esetekben válhat büntetőpálcává.
Temeljni problem je v piratskih skupinah, kjer roba izvira in po katerih je nedavno padel pendrek zakona najtrše doslej. ▸ Az alapvető probléma a kalózcsoportokban van, ahonnan az áru ered, és ahova a karhatalom nemrég eddig a legsúlyosabban lesújtott.

Persae -ārum, m (Πέρσαι) Pêrzijci, in sicer

1. prebivalci pokrajine Perzide: Ci., N. idr.

2. prebivalci perzijskega kraljestva, podložniki perzijskega kralja: Ci. idr.; meton.: in Persas proficisci N. v Perzijo; pesn.: graves Persae H. = Párti; sg. Persēs -ae, m (Πέρσης): Ci., N. ali (v starejši, pa tudi poklas. obl.) Persa -ae, m: Pl., Amm. Pêrzijec; apoz.: Perses hostis Ci., vir Perses Q., Perses nemo, Perses rex N.; kolekt.: inquies Persa Amm. — Od tod
a) adj. Persēus 3 pêrzijski: Babylon Lucan., antrum Iuv., Mel., portus Pl. ob Evboji, kjer je stalo perzijsko ladjevje.
b) Persicus 3, adv. -ē (Περσικός) pêrzijski: apparatus H., servitus Sen., Persice loqui Q. α) bot. malus Persica Plin., Macr. ali arbor Persica Plin. breskev (drevo), subst. Persicus -ī, f: Col., tudi arbor Persici Lamp. breskovo drevo, breskev, malum Persicum Plin. ali subst. Persicum -ī, n: Plin., Col., Mart. breskev (sad). β) Persica -ōrum, n pêrzijska zgodovina: Ci. γ) Persicē (= Περσική) porticus pêrzijsko stebrišče (v Lakedajmonu, zgrajeno iz perzijskega plena, dalje tudi neki hodnik (galerija) na Brutovem podeželskem posestvu): Ci. ep.
c) Persis -idis -idem -idēs in (gr.) -idos -ida -idus, f (Περσίς) pêrzijska: rates O.; kot subst. f α) (sc. terra, γῆ) Pêrzija, dežela ob Perzijskem zalivu med Karmanijo, Medijo in Suziano: Cu., N., V., Mel. — Soobl. Persia -ae, f Pêrzija: Pl. β) (sc. femina) Pêrzijka: Cl., Vulg.

Philoctētēs (Philoctētā) -ae, m (Φιλοκτήτης) Filoktét, znani Heraklov (Herkulov) tovariš, Pojantov sin, udeleženec trojanske vojne na Agamemnonovi strani. Ker ga je na poti v Trojo pičila kača, so ga pustili na Lemnosu in šele v desetem letu vojne pripeljali pred Trojo, kjer je s Heraklovimi puščicami ubil Parisa: Ci., O., V., Q., Pr., Lact., Hyg. — Od tod adj. Philoctēteus 3 Filoktétov: clamor Ci.

pìjac pìjaca m, pìjaca ž (it. piazza)
1. trg, tržišče: prodavati robu na pijaci; buvlja pijaca trg, kjer se prodaja starina, rabljeni predmeti; stočna, marvena pijaca živinski trg, sejem
2. tržni dan: danas je kod nas pijac

pilote [pilɔt] masculin pilot (letala); figuré vodnik; voznik

pilote d'un char, d'une voiture de course voznik tanka (tankist), voznik dirkalnega avta; vieilli krmar ladje; pilot (npr. v pristanišču, prekopu)
bateau-pilote masculin čoln, ki pripelje pilota k ladji
pilote de chasse, civil, d'essai, de ligne, sportif lovski, civilni, pockusni, linijski, športni pilot
pilote de dirigeable, d'aérostat pilot zračnega balona
pilote d'engin téléguidé izstrelitelj rakete
pilote lamaneur pristaniški pilot
classe-pilote féminin poskusni razred (kjer se preizkušajo nove učne metode)
servir de pilote à quelqu'un biti komu za vodnika, šofirati

pīlum -ī, n (osnovna obl. *pi(n)slom iz pīnsere phati; prim. gr. πίσσω, πτίσσω)

1. možnarski kij, možnarsko tolkalo, možnarski tolkač: Ca., Plin.

2. metaf. metalno kopje rimske pehote, 2,5 m dolgo, z lesenim držalom in dolgo železno konico: Ci., L. idr., pila conicere, mittere, emittere C., pila muralia C. kopja, z obzidja metana na oblegovalce, pila Horatia L., Pr. horacijska kopja, kopja Horacijev (neki prostor v Rimu ob Foru, kjer so na stebru visela kopja Horacijev; prim. pīla²); preg.: pilum inicere alicui Pl. začeti boj s kom.

Pīsa -ae, f (Πῖσα) Písa (Píza), mesto v Elidi ob reki Alfej, kjer so potekale olimpijske igre: V., O., Stat.; soobl. Pīsae -ārum, f Píse (Píze): Mel. — Od tod adj. Pīsaeus 3 pisájski (pizájski), píški: Iuv., Stat., Arethusa O., hasta (= Oenomai) O.; subst. Pīsaea -ae, f Pisájka (Pizájka): O. = Hippodamia.

piscīna -ae, f (piscis)

1.
a) ribnik, ribnjak: et videat aliquem summis populi beneficiis usum barbatulos mullos exceptantem de piscina Ci., ex ornithonibus ac leporariis et piscinis Varr., piscinas aedificare Varr., piscinas dico eas, quae in aqua dulci aut salsa inclusos habent pisces ad villam Varr., murenis obici iubebatur, quas ingentis in piscina continebat Sen. ph., Baiarum suarum piscinas extollebat T. ribnike (ali bazene).
b) javno kopališče: praetores, quorum iuris dictio erat, tribunalia ad Piscinam publicam posuerunt L. (v Rimu ob Apijevi cesti v bližini Kapenskih vrat, jugovzhodno od Aventina), Piscinae publicae hodieque nomen manet, ipsa non extat Fest.

2.
a) bazen, kopališče, plavališče, jarín za plavanje (v stavbi): Plin. iun., Sen. ph., Suet., Aug.
b) napajališče, napajalnik na dvorišču kake vile, kjer so napajali in kopali živino: piscinae pecori struantur Col.
c) kad ali velik sod: et in piscinas ligneas funditur Plin.
d) vodni zbiralnik, vodni hranilnik, rezervoar, cisterna: contectis piscinis Front., piscina limaria, ubi inter amnem et specum consisteret et liquaretur aqua Front.

pīstrīna -ae, f (pīstor) = pīstrīnum stavba, kjer se melje žito ter peče kruh in pecivo, mlin in obenem tudi pekarna: media est pistrina Luc. fr., pilum, quod eo far pisunt, a quo ubi id fit dictum pistrinum (L et S inter se saepe locum commutant), inde post in urbe Lucili pistrina et pistrix Varr., e siligine lautissimus panis pistrinarumque opera laudatissima Plin., pistrinum neutraliter dicitur; sed Lucilius XVI feminine extulit „media est pistrina“, ad tabernam referens, ut caupona dicitur Char.

place¹ [pléis] samostalnik
prostor, kraj, mesto
ekonomija kraj, sedež (podjetja itd.); dom, hiša, stanovanje, kraj bivanja, pokrajina
pogovorno lokal
navtika kraj, pristanišče (place of call pristanišče, kjer ladja pristane)
sedež, mesto pri mizi; služba, službeno mesto, položaj, dolžnost
matematika decimalno mesto; družbeni položaj, stan
figurativno vzrok, povod
šport tekmovalčevo mesto

place of amusement zabaviščni prostor, zabavišče
place of birth; ali one's native place rojstni kraj
place of employment delovno mesto
place of worship (božji) hram
of this place tukajšnji
in this place tukaj, na tem mestu
at his place pri njem doma
from place to place s kraja v kraj
in all places povsod
in place mestoma, tu pa tam
put yourself in my place postavi se v moj položaj
to find one's place znajti se na pravem mestu
this is not the place for to ni pravo mesto za
it is not my place to do this ni moja stvar to narediti
to put s o. in his place pokazati komu, kje mu je mesto
there is no place for doubt ni vzroka za dvom
to give place to odstopiti mesto, umakniti se komu
ameriško going places uspeti, ogledati si znamenitosti nekega kraja
in place na pravem mestu, primeren
in place of namesto
in the first place predvsem
in the last place nazadnje, končno
to keep s.o. in his place zaustaviti koga, paziti, da ne postane preveč domač
to know one's place vedeti, kje je komu mesto
out of place na nepravem mestu, neprimeren, brez službe
to take place goditi se, vršiti se
to take the place of; ali to take s.o.'s place zamenjati koga, nadomeščati koga
take your places sedite na svoja mesta
in the next place potem
there is no place like home preljubo doma, kdor ga ima

Plataeae -ārum, f (Πλαταιαί) Platáje, mesto v Bojotiji, kjer so Grki l. 479 premagali Perzijce (zdaj ruševine vzhodno od mesta Kokla): Ci., N., Iust. — Od tod preb. Plataeēnsēs -ium, m Platájci: N., Iust.; adj. Platāicus 3 (Πλαταϊκός) platájski, pri Platájah: proelium Vitr.