Franja

zatrjevati glagol
(trditi; vztrajati) ▸ állít, bizonygat

zaveda|ti se [é] (-m se) česa sich (einer Sache) [bewußt] bewusst sein (kdo se zaveda česa jemand ist sich einer Sache [bewußt] bewusst) (jemandem) [bewußt] bewusst sein (es ist mir [bewußt] bewusst)
dobro se zavedati česa sich wohl [bewußt] bewusst sein ([daß] dass)

zēlotēs -ae, m (tuj. ζηλωτής) ljubosumnež, ljubosumnik: Eccl. (o bogu, ki ne dovoli, da bi kdo ljubil bolj kot on).

zusammenkrampfen: sich zusammenkrampfen skrčiti se (v krču); dobiti krč (jemandem krampft sich der Magen zusammen kdo dobi krč v želodcu)

žálost (-i) f

1. tristezza, mestizia, affanno, dispiacere, dolore, cruccio, lutto, compianto; ekst. pianto; disastro:
obšla, prevzela ga je žalost si rattristò
vdati se žalosti abbandonarsi all'affanno
igra državne reprezentance je bila prava žalost il gioco della nazionale è stato un disastro
žalost vsega naroda il compianto, il cordoglio della nazione
neutolažljiva žalost dolore inconsolabile

2. (žalovanje) lutto:
imeti žalost v hiši avere un lutto in famiglia
dan žalosti giornata di lutto nazionale

3. pren. (nezabaven, nepomemben človek) strazio:
mož je prava žalost il tipo è un vero strazio

4. (slaba stvar) patacca:
kdo ti je podtaknil to žalost?! chi ti ha rifilato questa patacca?!

5. (v adv. rabi) na žalost purtroppo:
ali se je vrnila? Na žalost ne è ritornata? Purtroppo no
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(v osmrtnicah) pogreb bo izpred hiše žalosti il funerale partirà dalla cappella mortuaria
umreti od hude žalosti morire di crepacuore
um. podoba Marije Sedem žalosti immagine della Madonna dei sette dolori, dell'Addolorata
utapljati žalost v alkoholu annegare i propri dolori nell'alcol

žé adv.

1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela

žéti¹ (žánjem) imperf.

1. agr. mietere, falciare; nareč. segare, tagliare:
žeti ječmen, rž, žito mietere l'orzo, la segale, il grano
žeti travo falciare, segare, tagliare l'erba
žeti na roke, s kombajnom mietere a mano, con la miettitrebbia

2. pren. mietere:
žeti aplavz, grajo mietere riconoscimenti, critiche
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento, raccoglie tempesta
kar kdo seje, to bo tudi žel si raccoglie quel che si semina

žvižga|ti¹ (-m) zažvižgati

1. pfeifen (z dvema prstoma auf zwei Fingern, skozi zobe durch die Zähne)
jezno žvižgati ein Pfeifkonzert bereiten
(igrati na piščalko) pfeifen, flöten
figurativno plesati kot kdo žvižga nach (jemandes) Pfeife/Geige tanzen

2. šport (piskati) pfeifen, začetek: anpfeifen, konec: abpfeifen

3. kos, drozg: flöten, pfeifen

4. lokomotiva, lonec: (piskati) pfeifen
lonec, ki žvižga der Pfeiftopf

5. veter: pfeifen, sausen; krogla: sausen

6.
figurativno iti rakom žvižgat [flötengehen] flöten gehen; im Eimer sein; (umreti) dran glauben müssen

žvížgati (-am) | žvížgniti (-em)

A) imperf., perf.

1. fischiare, fischiettare; zufolare; dare segni col fischio:
veselo žvižgati fischiettare allegramente
lokomotiva žvižga la lomotiva fischia

2. fischiare, sibilare:
krogle so žvižgale nad njihovimi glavami le pallottole gli sibilavano sopra le teste
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tako plesati, kot kdo žvižga lasciarsi comandare a bacchetta da qcn.
iti rakom žvižgat (in ribam gost) andare al diavolo, a monte; morire, lasciarci le penne
videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole, aver mangiato le cicerchie

B) žvížgati se (-am se) imperf. refl. pog. (biti mar) infischiarsene; vulg. sbattersene

ἀάω, ἀάζω ep. [aor. ἄασα, ἆσα; med. ἀασάμην in ἀσάμην; pass. ἀάσθην] 1. act. poškodujem; (pre)slepim, (o)mamim, zapeljem. 2. med. a) dam se preslepiti, motim se; prevara me kdo; b) = act. τινά slepim, varam.

ἀ-ηδής 2 (ἥδομαι) neprijeten, zoprn, neprijazen, žalosten. – adv. ἀηδῶς nezadovoljen, nerad; ἀ. ἔχω πρός τινα zoprn mi je kdo, nejevoljen sem na koga.

αἱρέω [pt. pr. ep. αἱρεύμενος; impf. ᾕρουν, ep. ᾕρεον, ion. αἵρεον; fut. αἱρήσω, -ομαι; aor. εἷλον, -όμην, ep. ἕλον (-όμην), iter. ἕλεσκον, NT εἷλα, -άμην; pf. ᾕρηκα, ion. ἀραίρηκα; pass. ᾕρημαι, ion. ἀραίρημαι = izvoljen sem bil; fut. pass. αἱρεθήσομαι] I. act. 1. primem, zgrabim, vzamem, δόρυ χερσί, τινὰ χειρός za roko, οὖδας ὀδάξ, κόμης za lase; τινὰ προτί οἷ potegnem k sebi, objamem; εἵματα oblečem; ἔνθεν ἑλών od tam je pričel. 2. pren. a) o vnetkih in dušnem stanju: zgrabi me kaj, polasti se me kaj, premaga, obide me kaj (χόλος, λήθη, δέος, ὕπνος itd.); b) spravim v svojo oblast, ulovim, ujamem, zaplenim, zasužnim, osvojim; premagam (πόλιν, ναῦς, βασιλέα, ἄνδρα); (δορί, ἔγχει) ranim, ubijem, umorim; τὸ πατρῷον αἷμα umorim očeta; τοῦτο ἐμὲ αἱρήσει to me bo pogubilo; τινὰ ὀφλήματος dosežem, da se kdo na smrt obsodi; c) dokažem komu kaj (παρανοίας); zasačim koga (ἐπ' αὐτοφώρῳ), prekanim; dobim pravdo (γραφήν), dosežem (κῦδος); ὁ ἀγὼν ᾑρέθη zmaga je dobljena; d) pojmim, razumevam (ἐμὴ γνώμη); λόγος αἱρεῖ zdrava pamet uči, zahteva. II. med. 1. vzamem zase (svoje), uživam, zaužijem (δόρπον, ἄριστον, δεῖπνον); snamem (κόρυθα), zaprisežem koga (ὅρκον τινός); ἄλκιμον ἦτορ ojunačim se; ὕπνον privoščim si spanje; γνώμην odobravam, τά τινος pritegnem komu, pristopim h komu, pritrdim. 2. a) izberem si, izvolim si (στρατηγόν τινα); b) prednost dajem čemu, rajši imam (izvolim), stavim kaj nad kaj, hočem, (μᾶλλον, ἀντία πάντων, τὸν πόλεμον).

αἴρω, ion. ep. ἀείρω [Et. ἀείρω iz ἀϜέρjω; αἴρω iz Ϝάρjω, najbrže iz kor. ver, sorodno s slov. vrh, lat. verruca (iz versuca). – Obl. fut. ἀρῶ, ἀροῦμαι; aor. ἦρα, ἠράμην, cj. ἄρω, opt. ἄραιμι; pf. ἦρκα, ἦρμαι; pass. aor. ἤρθην, fut. pass. ἀρθήσομαι – ep. ion. impf. ἤειρον, ἄειρον, ἠειρόμην, ἠειράμην, pass. ἠέρθην, ἀέρθην, plpf. ἄωρτο]. I. act. 1. trans. a) vzdigujem, dvigam, postavljam po koncu; σημεῖον dvignem zastavo, dajem znamenje; τεῖχος zgradim, ἆθλον prevzamem, pričnem, prestanem boj = zmagam; χεῖρα glasujem; μῆλα odganjam; ναῦς odpeljem; νεκρόν odnašam; δειλίαν kažem; οἶνον prinašam, dajem; μάστιγας vihtim; ἄχθος nalagam, πᾶσαν μηχανήν poizkušam vsa sredstva; NT τὴν ψυχήν razburjam, razvnemam, ἐπἰ χειρῶν vzamem na roke, ζυγόν vzamem, ἁμαρτίαν odjemljem NT; b) poveličujem, slavim, pretiravam; c) odstranjujem, morim. 2. intr. vzhajam (o solncu); odpotujem (τῷ στρατῷ); odjadram, odrinem. II. pass. vzdigujem se, dvigne me kdo; poveličujem se, baham se, prevzetujem, postavljam se, naraščam (ὕδωρ); μάχαιρα ἄωρτο meč je visel. III. med. vzdignem zase; ἱστία razvijem jadra = odjadram, πόλεμον začnem vojsko, οἰκίας zidam; κλέος, κῦδος, ἀέθλια: dobivam si, dosežem, dobim; νίκην zmagam; ἕλκος dobim rano, ranijo me; δίκας παρά τινος maščujem se nad kom; ποδοῖν κλοπάν pobegnem skrivaj; φυγήν spustim se v beg, ὅπλα zgrabim orožje; κίνδυνον nakopljem si nevarnost, izpostavljam se nevarnosti; πόνον prevzamem; πένθος žalujem.

ἀ-κώλῠτος 2 (κωλύω) neoviran, prost; adv. ἀκωλύτως neovirano, ne da bi mu kdo branil NT.

ἀμοιβαῖος 3 in 2; ep. fem. ἀμοιβάς, άδος (ἀμοιβή) menjajoč se, vzajemen, zamenjan; βιβλία za zameno določen (pisma v odgovor); χλαῖνα plašč, ki ga je kdo imel, da ga je oblekel v najhujši zimi.

ἀμφι-νεικής 2 (νεῖκος) ἀμφι-νείκητος 2 (νεικέω) poet. za kar (kogar) se kdo bori ali prepira, vreden prepira, snubljen.

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.

ἀνα-παύω, ion. ἀμ-παύω I. act. 1. storim, da kdo neha, konča; odvračam koga od česa, oviram koga, τινά τινος; χειμὼν ἀνέπαυσε ἔργων zima je povzročila, da so ljudje nehali delati. 2. dam počitek, pustim (komu), da se oddahne, στράτευμα ustavim (od časa do časa), πλάνου oprostim, rešim, σῶμα krepim, poživljam, ἐμαυτόν odpočijem se, βοήν končam. II. med. 1. neham τινός, počivam, počijem si, odpočijem se, στράτευμα se ustavi, počiva; πόλεμος ἀναπέπαυται vojna je končana; διανοίας odstopim od, opustim misel. 2. mirujem, grem k počitku, spim, imam mir, umirim se.

ἀν-ίστημι [fut. ἀναστήσω, poet. ἀνστήσω, aor. ἀνέστησα, imp. ἄνστησον, med. ἀνίσταμαι, fut. ἀναστήσομαι, aor. ἀνέστην, pf. ἀνέστηκα; ep. aor. du. ἀνστήτην, 3. pl. ἀνέσταν, inf. ἀνστήμεναι, pt. ἀνστάς; poet. imper. praes. ἀνίστω] I. trans. 1. act. a) (po koncu) postavim; vzdignem, τινὰ χειρός koga za roko, povzročim (rečem), da kdo vstane; b) iz-, preženem, pre-, izselim (prebivalce mesta), pre-, spodim (ptiča), splašim θηρία, razpodim, razpustim ἐκκλησίαν, ἀνιστάναι τινά iztirati koga iz skupščine (Il. I. 191); c) obudim νόσον, σπέρμα NT; vzbudim, prebudim (iz spanja), obudim (od smrti), vzpodbujam koga k čemu; dražim, podpihujem proti komu τινί; kličem pod orožje (vojake); d) postavim, (iznova) zgradim στήλην, πύργον. 2. pass. in aor. ἀνέστην pregnan sem od koga ὑπό τινος. 3. med. aor. ἀνεστησάμην gradim zase πόλιν. II. intr. 1. vstanem, vzdignem se, τοῖσι med njimi; λέξων nastopim kot govornik; τινί vzdignem se proti komu. 2. ἐκ νόσου ozdravim (-éti); NT vstanem od mrtvih. 3. o vojakih: vzdignem se, odpotujem, odpravim se, odrinem. 4. uprem se χώρα.