Franja

grmeti glagol
1. (ob nevihti) ▸ dörög, mennydörögKer je močno grmelo, smo imeli izključen telefon. ▸ Mivel erősen dörgött, kikapcsoltuk a telefont.Začelo se je bliskati in grmeti. ▸ Elkezdett villámlani és dörögni.

2. (o napravah ali pojavih) ▸ bömböl, dörög, dübörögNa ruski fronti dan za dnem grmijo topovi. ▸ Az orosz fronton nap mint nap dörögnek az ágyúk.Iz zvočnikov je grmela glasba. ▸ A hangszórókból dübörgött a zene.Vsakdo ve: samo še nekaj ur, pa bodo začele grmeti granate. ▸ Mindenki tudja: még néhány óra, és elkezdenek ropogni a gránátok.

3. (o naravnih pojavih) ▸ zúdul, morajlik, zuhogZ gora in hribov so na ceste grmeli zemeljski plazovi. ▸ A hegyekről és dombokról földcsuszamlások zúdultak az utakra.Ledenik se razteza in pri tem strašansko poka in grmi. ▸ A gleccser ereszkedik lefelé, és közben félelmetesen ropog és morajlik.
Med Zambijo in Zimbabvejem grmi reka Zambezi. ▸ Zambia és Zimbabwe között a Zambézi folyó morajlik.

4. lahko izraža negativen odnos (razburjeno govoriti) ▸ dörög, mennydörög, dübörögOtok je grmel od vročih polemičnih debat. ▸ A sziget a heves, ellentmondásos vitáktól volt hangos.
Ker je šlo za čezatlantske prelete, za drago letalo, so novinarji in javnost začeli grmeti. ▸ Mivel ez egy transzatlanti járat volt, a drága repülőgép miatt a sajtó és a közvélemény felzúdult.
"Kje je pa kakšen zdravnik?" je grmel po hodnikih. ▸ „Van itt valahol orvos?” – dübörgött végig a folyosókon.

5. (o vznemirjenju) ▸ dübörög
Ko mi v osamljenosti grmi v duši, se ne sliši. ▸ Amikor magányomban dübörög a lelkem, nem hallják meg.
V meni je ves čas grmela in besnela jeza. ▸ Állandóan forrt és tombolt bennem a düh.

6. (o hitrem padanju) ▸ zuhan
Ob nastopu recesije in čiščenja finančnega trga so cene nafte zgrmele in grmijo navzdol še naprej. ▸ A recesszió kezdetével és a pénzügyi piac megtisztulásával az olajárak összeomlottak, és még mindig zuhannak.

grób -a, -o (surov) brutal; (osoren) bluff; gruff; (vedenje) rude, unmannerly, ill-bred; (neotesan) unpolished, boorish, uncouth, vulgar, churlish; (tkanina) coarse, rough, thick

v grób, -a, -oem stanju in a rough state
z grób, -a, -oim glasom in a rough voice
grób, -a, -oo obdelan rough and ready
grób, -a, -o glas gruff voice
grób, -a, -oa dela, grób, -a, -oo delo rough work, drudgery
ženska za grób, -a, -oa dela charwomam, pl -women, pogovorno char, evfemizem cleaning lady
grób, -a, -oo (prostaško) govorjenje rude (ali vulgar) language
grób, -a, -oo ravnati s kom to illtreat someone, to maltreat someone, to handle someone roughly, to manhandle someone
grób, -a, -oó igrati šport to play rough

gròb sepultura f ; sepulcro m ; fosa f ; tumba f

množičen grob fosa f común
sv. grob (rel) el Santo Sepulcro
grob Neznanega vojaka Sepulcro del Soldado desconocido
glas iz groba voz f de ultratumba
do groba (fig) hasta la sepultura
lasten grob si kopati cavar su propia fosa
molčati kot grob callarse como un muerto
obračati se v grobu (fig) revolverse en la sepultura
stati z eno nogo v grobu estar con un pie en la sepultura
vzeti s seboj v grob llevarse consigo a la tumba

grôben de (ali du) tombeau, tombal, funéraire, sépulcral

groben glas voix ženski spol sépulcrale (ali caverneuse)
grobna plošča dalle ženski spol funéraire, plaque ženski spol tombale
grobna tišina silence moški spol du tombeau

grôben sepulcral

groben glas voz f sepulcral
grobna tišina silencio m sepulcral

grómek gromóven

grómek, gromóven glas thunderous (ali stentorian) voice

gromovít atzonador

gromovit glas voz f de tureno
gromovito ploskanje aplauso m atronador

gromovnišk|i (-a, -o) nastop: wetternd
gromovnišk glas die Donnerstimme

grossir [grosir] verbe transitif odebeliti, okrepiti, povečati; pretiravati; verbe intransitif (z)rediti se, odebeliti se; naraščati, narasti

grossir sa voix povzdigniti svoj glas
la fonte des neiges grossit les fleuves topljenje snega povzroča naraščanje rek
les fleuves grossissent reke naraščajo
la mer grossit morje postaja razburkano
vous avez grossi zredili ste se
mes économies ont grossi moji prihranki so se povečali
le microscope grossit 500 fois mikroskop poveča 500-krat
les journaux grossissent l'affaire časniki napihujejo zadevo
son imagination a grossi le danger, les difficultés njegova domišljija je povečala, pretiravala nevarnost, težave
se grossir narasti
se grossir quelque chose nekaj si večje predstavljati

gutturale agg.

1. jezik velaren, goltniški

2. grlen:
voce gutturale grlen glas

H, h [eič]

1. samostalnik (množina H's, Hs, h's, hs)
črka h; predmet oblike H

2. pridevnik
osmi; oblike črke H

to drop one's h's izpuščati glas h v govoru

Hals, der, (-es, Hälse) vrat; grlo (entzündeter vneto); im Halse [steckenbleiben] stecken bleiben: v grlu; aus vollem Halse na vse grlo, na ves glas; Fleischstück: vratina; bis an den Hals/bis zum Hals do vratu, do grla; Hals über den Hals do ušes; um den Hals (fallen) (pasti) okoli vratu; am Hals hängen: okoli vratu; Hals über Kopf na vrat na nos; den Hals umdrehen zaviti vrat (komu/čemu); auf dem Halse haben/liegen imeti na grbi/vratu; sich etwas vom Halse schaffen znebiti se (česa), otresti se (česa); jemanden vom Halse halten ne spravljati (koga) na vrat; zum Halse heraushängen : es hängt mir ... čez glavo mi je, dosti mi je (česa); jemanden den Hals kosten plačati z glavo; einen Hals haben biti jezen; sich den Hals brechen zlomiti si vrat ( tudi figurativ )

*hausser [ose] verbe transitif zvišati, dvigniti; navijati (cene); figuré stopnjevati, okrepiti; verbe intransitif narasti, biti (pre)visok (o cenah)

hausser les prix, les impôts, les tarifs zvišati cene, davke, tarife
hausser la voix dvigniti glas
hausser le coude (figuré) opiti se
hausser les épaules skomizgniti z rameni
les actions ont haussé delnice so poskočile
se hausser sur la pointe des pieds stopiti na prste nog

histéričen hystérique

histeričen glas, smeh voix ženski spol, rire moški spol hystérique

hrapav pridevnik
1. (o površini) ▸ érdes, rücskös, durvaIglavci imajo praviloma bolj ostro hrapavo skorjo. ▸ A tűlevelű fáknak általában érdesebb, durvább a kérge.
2. (o glasu) ▸ érdes, reszelős"Po tem uspehu ostajamo na realnih tleh, čeprav nas je takoj po tekmi zajela prava evforija," je s hrapavim glasom zaradi prehlada in vriskanja spregovoril trener. ▸ „Ezután a siker után sem szállunk el, bár közvetlenül a meccs után valóságos eufóriában voltunk” – mondta az edző a hidegtől és a kiabálástól érdes hangon.Rea je s svojim hrapavim glasom in pesmicami, kot je Driving Home for Christmas, prodal okoli 30 milijonov plošč. ▸ Rea a reszelős hangjával és az olyan dalokkal, mint a Driving Home for Christmas, mintegy 30 millió lemezt adott el.

hyacinthus -ī, m (gr. ὑάκινϑος)

1. hiacint starodavnikov (ne naš), čisto lat. vaccinium, perunika (Iris germanica Linn.) ali vrtni ostrožnik, — svaljnik (Delphinium aiacis Linn.) ali (po drugih) sabljan (Gladiolus segetum): Col., Plin., Pall., suave rubens hyacinthus V., latus molli fultus hyacintho V. Kot nom. prop. Hyacinthus (-os) -ī, m (Ὑάκινϑος) Hiakínt, v grški mitologiji lep mladenič, sin špartanskega kralja Ojbala (Oebalus), ki ga je Apolon ljubil, a ga usmrtil z nesrečnim metom diska; iz mladeničeve krvi je Apolon dal prikliti cvetki hiacintu, na katere listih so starodavniki čitali črko Υ (začetnico imena Ὑάκινϑος), ali ΑΙ tudi ΑΙ ΑΙ (tarnajoči Apolonov glas): Hyg., O., Plin. Od tod Hyacinthia -ōrum, n (sc. sacra; Ὑακίνϑια) Hiakintova slovesnost, tridnevni praznik, ki so ga Špartanci obhajali na čast Hiakintu vsako leto julija: O., Macr., Hier.

2. metaf.
a) hiacint, dragulj hiacintove barve, nekakšen temni ametist: Plin., Cl., Vulg.
b) svila hiacintove barve, višnjeva (vijolična) svila: Vulg.

hystérique [-rik] adjectif histeričen; masculin histerična oseba; histerik

rire masculin hystérique histeričen smeh
voix féminin hystérique histeričen glas

iactō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. iacĕre)

I.

1. venomer —, na raznih krajih metati, znova (večkrat) vreči, z vso silo (na vso moč) vreči, — metati: saxa Enn., aliquem de muro Enn. fr., ardentīs faces in vicinorum tecta Ci., de muro vestem argentumque C., flammas ad culmina V., ignem ali ardentes taedas ad fastigia V., Deucalion … lapides iactavit in orbem V., iactare cinerem immundum per agros V., odorem V. ali suam propriam de corpore lucem Lucr. na vse strani razširjati, in consulis domum quadrantes L., faces, incendia dextrā, ossa post tergum O., Iuppiter fulmina iactat O., iactare lumina in alicuius vultum O. oči obračati v … , semen Varr. ali semina O. sejati, undique iactato flore O., iactat basia tibicen Ph. na vse strani meče poljubčke z roko (prim.: qui … blanda devexae iactaret basia raedae Iuv.), frusta iactat familia (cani) Ph. ima navado grižljaje (kot) hrano metati, iactare (cani) candidum panem Petr., intestina canibus Ap., e muris semel ipsos cum coniugibus ac liberis in praeceps iactaverunt Cu.

2. occ.
a) vreči, metati kot kockarski t. t.: basilicum Pl. (gl. basilicus), numeros eburnos O., talos Suet.; abs.: tu male iactato O. glej, da vselej slabo vržeš.
b) proč (stran) vreči, — metati, odvreči, odmetati: merces Pl., arma multa passim L., iugum Iuv.

3. metaf. venomer (znova) govoriti —, govor napeljevati (napeljati) o čem, kaj za snov razgovora jemati, pretresavati, po ustih imeti, razpravljati, (iz)bruhati, izustiti: iactata res erat in contione Ci., ea in senatu saepe (saepius L.) iactata sunt Ci., accusatores libidines, amores, adulteria, Baias, actas, convivia iactant Ci., minae iactantur Ci., neque erit iusta causa … , quare suum terrorem falso iactari … patiatur Ci., maledictio, si petulantius iactatur, convicium nominatur Ci., pluribus praesentibus eas res iactari noluit C., ausus … voces iactare per umbram implevi clamore vias V. glas gnati, iactamus … omnīs te Roma beatum H. vsi v Rimu te blagrujemo, ves Rim te blagruje, iactare versus L., iocosa dicta in adversarios L., probra in aliquem L., cum multae querimoniae ultro citroque iactatae essent L., fabula iactaris in urbe O. vse mesto govori o tebi, iactare preces O., multa digna et vera verba in aliquem Aug.

4. occ. bahati in bahati se —, ponašati se —, šopiriti se s čim, hlastati, širokoustiti (se), razkazovati; z obj. v acc.: urbanam gratiam et dignitatem C., quamvis … iactes et genus et nomen inutile H., iactare verbis gloriam Ph., ingenium Q., vires regni Cu., haec … vero maiora iactabant Cu. so pretiravali; z ACI: Romam vos expugnaturos … fortes linguā iactabatis L., quo te iactas, Alcmenā nate, creatum? O., victoriam sui operis fuisse iactavit Cu., immodice iactans suum militem in obsequio duravisse T.; pogosto refl., redko med.: quam se iactare, quam ostentare solebat! Ci., si intolerantius se iactant Ci., quem ad finem sese effrenata iactabit audacia? Ci., ne quis sit lucus, quo se plus iactet Apollo V. s katerim bi se mogel Apolon bolj ponašati, se formosum iactare Ph. bahati se s svojo lepoto, exsultare in somno immoderateque iactari Ci.; v gerundivu: non iactandi mei causā Ps.-Q.; z nakazanim vzrokom: iactavit, quod non laqueo strangulata … foret T., in S. Roscii bonis se iactare Ci., qui ita se in populari ratione iactarat Ci., coloni, qui se in insperatis … pecuniis sumptuosius … iactarunt Ci. ki so se … prebahato vedli, iactare se de Calidio Ci. ali de genere Hier. glede na … , zaradi … , se iustitiae (gen.) Hier. s pravičnostjo; proti komu? z dat.: Iliae dum se … iactat ultorem H., stultae dum te iactare maritae quaeris O. Od tod adj. pt. pr. iactāns -antis, adv. iactanter

1. v slabem pomenu = bahajoč se, bahat, bahav, širokousten: insolens, arrogans, iactans Ci. fr., epistulae iactantes et gloriosae Plin. iun.; z gen.: sui iactans Q. samohvalen; komp. iactantior preveč ponašajoč se s svojo imenitnostjo: V., Plin. iun. idr. iactantior hic paulo est H.; kot adv.: Amm., Aug., v komp.: Prud., iactantius litteras ad aliquem componere T. preveč samohvalno, nulli iactantius maerent T. bolj očitno.

2. v dobrem pomenu = visokomiseln, vzvišen: iactantior Roma Stat., iactantior aula Cl.

II.

1. sem in tja metati, — (pre)gibati, premetavati, tresti, stresati, vihteti, mahati s čim: se iactare (namreč od bolečine) Ci., in hoc crimine cerviculam iactare Ci. z glavo stresati (zmajevati), cum (homines aegri) aestu febrique iactantur Ci. kadar trese (bolnike) vročica in mrzlica, diu iactato bracchio C., iactatur aër motu Lucr., iactare oculos Lucr. sem in tja obračati, bidentes V. kopačo (kramp) vihteti, sistra manu, caestūs, bracchia, colla, togas, in suo sanguine corpus O., saxa saxis (ob kamne) et … materiem O., iactata per orbem fax O., iactatae comae, iactatus crinis per auram, iactatae pennae O., boreas iactatis insonat alis O. s perutmi plahutajoč, (equi) iactant cervicem et calces Cu.

2. sem in tja gnati, — goniti, — dreviti, — pehati, preganjati: iactari adversa tempestate in alto Ci., — pelago omnia circum litora V., — fluctibus in Ionio (mari) O., — saevitiā maris Vell., multum ille et terris iactatus et alto V., dum … ventis dubius iactabar et undis O., iactata flamine navis O.; metaf.: qui in hac tempestate populi iactemur et fluctibus Ci., multis iniuriis iactatus Ci., multos per labores iactari V., prebijati (prerivati) se skozi … , ipsa velut navis iactor O., iactari varietate fortunae Cu., — variis casibus Vell., Q., — per varia bella Iust.; pesn.: curas pectore iactare V. skrbem v prsih valovati pustiti; med. = kolebati, omahovati: iactabatur nummus Ci. denarna vrednost je kolebala, — je bila nestanovitna, inter spem metumque iactari T., Amm.; refl.: opiniones se iactantes Ci. nasprotujoča si; (o osebah) refl.: iactare se ali pass.: iactari gnati se, pehati se, truditi se, ukvarjati se —, baviti se —, pečati se s čim: se in causis centumviralibus Ci., se in re publica (za državo) non valde Ci., se tribuniciis actionibus L., forensi labore iactari Ci., utrum is … in hoc declamatorio sit opere iactatus Ci.

3. occ. (ritmično) premikati, (pre)gibati: bracchia in numerum iactare et cetera membra Lucr., iactare manūs O. in Pr. (o plesalcu), Q. (o govorniku); refl.: se iactare Ci. (o govorniku).

4. mučiti, trapiti, nadlegovati, privijati: iactor, crucior, agitor Pl., clamore convicioque iactatus est Ci. ep., te vero … quam omni ratione (sit) iactaturus, videre iam videor Ci., iactatur domi suae vir primarius Ci. grdo ga zdelujejo, hudo mu napletajo, haec … tantis ubi morbis corpore in ipso iactentur Lucr.

imé name; (krstno) first (ali given ali baptismal ali Christian) name

imé in priimek name and surname
v iménu on behalf of, in the name of
v mojem iménu on my (own) behalf
lastno imé proper noun
obče imé common noun
potni list na imé... a passport in the name of...
dekliško imé maiden name
brez iména nameless
krajevno imé placename, toponym
privzeto imé (vzdevek) alias
Brown po iménu Brown by name
dobro imé (sloves, glas) good name, reputation
klicanje imén (apél) roll call
seznam imén list of names, roll, (zdravnikov, porotnikov ipd.) panel
v mojem iménu in v iménu mojih prijateljev on my own behalf and on behalf of my friends
v božjem iménu in the name of God, in God's name
kako Vam je imé? what is your name?
Vas smem vprašati za imé? may I ask your name?
vprašal sem ga za imé I asked him (for) his name
dati čemu pravo imé (reči bobu bob) to call something by its proper name; to call a spade a spade
imeti imé po botru to be called after one's godfather
navesti, povedati napačno imé to give an assumed name
klicati po iménih to call the roll
podpisati (se) s polnim iménom to sign one's name in full
ustvariti si imé (zasloveti) to win a name for one's
omadeževati svoje imé to besmirch one's name
poznati koga le po iménu to know someone only by name
imé se ga je prijelo the name stuck to him
to bo škodilo mojemu dobremu iménu my reputation will suffer because of this
moj pes sliši na imé Bob my dog answers to the name of Bob
slabega iména se človek težko znebi (figurativno) give a dog a bad name and hang him!

iméti (-ám)

A) imperf.

1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?

4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene