Franja

quindicina f

1. petnajsterica

2. pog. štirinajst dni, pol meseca:
al mare andiamo nella seconda quindicina di luglio na morje gremo v drugi polovici julija

quis-quam, quid-quam, priličeno quic-quam, najsplošnejši pron. indefinitum (sploh) kdo, (sploh) kaj; večinoma subst. v zanikanih ali po smislu nikalnih stavkih: Ter., Naev. ap. Gell., Caecil. ap. Non., L., N. idr., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci., nego quemquam dixisse Ci. zanikam, da je kdo … = trdim, da ni nihče … ; skromnejša obl. zanikanja: vix quisquam reperietur Ci. Pogosto v ret. vprašanjih z nikalnim pomenom: estne quisquam? Ci., quisquamne istud credet? Ci., an quisquam potest sine perturbatione mentis irasci? Ci. Od tod tudi v trdilnih stavkih, če se da to misel izraziti tudi nikalno z nemo oziroma nihil ali kadar se pričakuje nasprotje: si quisquam est infelix, ego profecto is sum Ci. = nemo me infelicior est, quamdiu quisquam erit, qui te defendere audeat, vives Ci. dokler si bo sploh kdo upal — česar nihče ne pričakuje — braniti te, si animadversum esset quemquam ad hostes transfugere conari N. da skuša kdo — kar pa ni verjetno — prebegniti k sovražniku; tako tudi v primerah, katerih drugi člen je nikalnega pomena: taetrior hic quam quisquam Ci. = nemo tam taeter. Redko se uporablja ta pron. adj. = (sploh) kateri, (sploh) kak(šen): rumor quisquam, quemquam virum Ci., nec (neque) quisquam Ci., C., S. in nihče, in nobeden, non quisquam Pl., H., N. ali haud quisquam H. nihče, nil (nihil) quidquam Kom., Ap., Gell. prav (celo) nič; nec quisquam unus L. in ni ga bilo, in niti eden, in niti eden ne, quisquam unus L. kdor si bodi (kdorsibodi), kateri si bodi (katerisibodi), sploh kdo. Z gen.: S., Sen. tr. idr., vestrûm quisquam L., nostrum quisquam Pl., nec satis quidquam iusti doloris est L.; quisquam kot fem.: nec quisquam alia mulier Pl., vidisse anum quemquam Pl., illarum neque quisquam Ter. — Adv. abl. sg. n quōquam kam: Pl., Ter., L. idr., quoquam si accessisti Ci., an quoquam mihi adire licet S., non se quoquam movit ex urbe N. nikamor; metaf. = in aliquam rem v kaj: neque quoquam posse resolvi Lucr.

Opomba: V klas. lat. se fem. sg., večinoma tudi abl. sg. quoquam, ves pl. (ki ga ta pron. nima) in adj. quisquam nadomeščajo z ullus.

rabula -ae, m (po eni razlagi etr. izposojenka, po drugi iz raucus, rāvus hripav) rohneč (kričeč, hrumeč) odvetnik, jezičnik, jezikač, čeljustáč, čeljústar, čeljustálo, rabulíst, pačuh (pačitelj, sprevračalec) zakona: Ap., Fest., declamator aliquis de ludo aut rabula Ci., sed omnium oratorum sive rabularum, qui et plane indocti et inurbani aut rustici etiam fuerunt Ci., P. Antistius … rabula sane probabilis Ci., non enim causidicum nescio quem neque [pro] clamatorem aut rabulam hoc sermone nostro conquirimus Ci., non enim declamatorem aliquem de ludo aut rabulam de foro sed doctissimum et perfectissimum quaerimus Ci., an hic qui gregem rabularum? Varr. fr., si a viro bono in rabulam latratoremque convertitur Q., cum ille inquit rabula audaculus ita postulasset verbaque ita fecisset Gell., forenses rabulae Sid.

raccordement [-kɔrdmɑ̃] masculin spojitev, povezanost, zveza; priključek

raccordement de voie ferrée priključek na železniško progo
voie féminin de raccordement železniška proga, ki povezuje dve drugi progi

razburljivo prislov
(na vznemirljiv način) ▸ izgalmasan
Zabavno, duhovito in razburljivo napisana življenjska zgodba. ▸ Szórakoztatóan, szellemesen és izgalmasan magírt élettörténet.
Ko sem bil mlad, sem živel razburljivo. ▸ Fiatal koromban izgalmasan éltem.
Drugi polčas se je začel razburljivo, živahno in z visokim ritmom. ▸ A második félidő izgalmasan, élénken és tempósan kezdődött.
Ne zveni preveč razburljivo, a kdo bi vedel, morda pa je. ▸ Nem hangzik túl izgalmasan, de ki tudja, lehet, hogy mégis az.

rázred m razred: prvi razred gimnazije; drugi razred skupoće drugi draginjski razred; drugi razred u željezničkom vagonu; razred kao sistemska jedinica u biologiji

rázred (učilnica) classroom, schoolroom, form room; (stopnja osnovne šole) standard, ZDA grade, (srednje šole) form; (učenci, dijaki) class; (rang) rank; (v vlaku)

prvi (drugi) rázred first (second) class; (službeni) rating
prvi v rázredu top boy, the top of his class
delovni rázredi working classes pl
razdelitev v rázrede classification
razdeliti v rázrede to classify, to class

redkokdaj prislov
(redko) ▸ ritkán, nagy ritkán, elvétveNekateri zbolijo za okužbo dihal pogosteje, drugi le redkokdaj v življenju. ▸ Egyesek gyakrabban betegednek meg légúti fertőzésben, mások az életük során csak elvétve.
Gotovino redkokdaj nosi v denarnici, saj ima plačilne kartice. ▸ Ritkán hord készpénzt a pénztárcájában, hiszen van bankkártyája.

remainder [riméində]

1. samostalnik
ostanek (tudi matematika)
množina ostanki (tudi trgovina)
preživeli, preostali; neprodane knjige, revije, ki se vrnejo založniku, remitenda
pravno pravica dedovanja (to česa)
ostanek zapuščine

remainder of a debt ostanek dolga
the remainder of us mi ostali, mi drugi
the remainder was lost (vse) ostalo (drugo) se je izgubilo, je bilo izgubljeno

2. pridevnik
preostal, drug

3. prehodni glagol
(knjigam) znatno znižati ceno, poceni prodajati

rémunération [-sjɔ̃] féminin plačilo (za delo); vieilli nagrada; obrestovanje (kapitala); pluriel prejemki

rémunération en nature deputat, prejemek v naravi (poleg redne plače)
demander une fuste rémunération de son travail zahtevati pravično plačilo za svoje delo
(marine) rémunération d'assistance vsota, ki se da ladji, ki je pomagala drugi ladji v nevarnosti

renchérir [rɑ̃šerir] verbe transitif zopet, še podražiti (le papier papir); dati višjo ponudbo; verbe intransitif postati še dražji, še se podražiti

renchérir sur iti še dljé (kot drugi), pretiravati
il renchérit sur tout ce qu'il entend raconter on pretirava vse, o čemer sliši govoriti

rendre* [rɑ̃drə] verbe transitif zopet dati, nazaj dati, vrniti; dajati, obroditi; zavrniti, ne sprejeti (darilo, blago, robo); izročiti (pismo); commerce prinašati dohodke, dobiček; širiti, oddajati (vonj); revanširati se (quelque chose za kaj), poplačati; interpretirati, predstaviti; narediti, delati; biti donosen, dobičkonosen; rentirati se, obrestovati se, izplačati se

se rendre iti, napotiti se; kreniti (à, en, dans, chez v, k); odzvati se (à une invitation povabilu); vdati se, predati se; izlivati se (reka)
rendre l'âme, l'esprit, le dernier soupir izdihniti (dušo)
rendre les armes položiti orožje, vdati se
se rendre à l'avis de son père ukloniti se očetovemu mnenju
rendre bien biti donosen, biti izdaten
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
rendre capable usposobiti
se rendre caution biti porok, jamčiti
rendre quelqu'un célèbre proslaviti koga
rendre compte à quelqu'un da(ja)ti komu račun, odgovor; podati poročilo, sporočiti
cette copie ne rend pas bien l'original ta prepis ne podaja, ne interpretira dobro izvirnika
se rendre compte de quelque chose zavedati se česa, iz, sprevideti, spoznati kaj
rendre son déjeuner izbljuvati kosilo
se rendre au désir de quelqu'un ustreči želji neke osebe
rendre de la distance startati iz večje razdalje kot drugi (o konju)
cette expression ne peut se rendre en français ta izraz se ne da prevesti v francoščino
rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu zadnjo čast
se rendre à l'évidence uvideti, pustiti se prepričati
rendre une forteresse predati trdnjavo
rendre gorge bruhati, bljuvati, figuré nazaj dati prisilno, kar je bilo nezakonito pridobljeno
rendre grâce(s) à quelqu'un biti hvaležen komu, zahvaliti se komu
rendre heureux quelqu'un osrečiti koga
rendre hommage à quelqu'un pokloniti se komu, izkazati čast komu
rendre un jugement izreči sodbo
rendre fustice à quelqu'un priznati komu (njegove zasluge, vrednost)
c'est une fustice à lui rendre to se mu mora pustiti
rendre la justice soditi, deliti pravico
se rendre aux larmes de quelqu'un dati se omehčati zaradi solz kake osebe
se rendre maître de quelque chose zagospodovati nad čem, postati gospodar česa
rendre nul (juridique) razveljaviti
rendre de bons offices à quelqu'un izkazati, narediti dobre usluge komu
le rendre, rendre la pareille, rendre la monnaie de sa pièce vrniti milo za drago, ničesar komu ne ostati dolžan
se rendre sur place napotiti se, iti na mesto (samo)
cette plaie rend beaucoup (de pus) ta rana se močno gnoji
rendre raison de quelque chose objasniti kaj
rendre le salut odzdraviti
rendre le sens podati smisel
rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
rendre témoignage à quelqu'un pričati za koga
rendre tranchant (na)ostriti
se rendre à son travail iti na delo
rendre tripes et boyaux (populaire) obilno bljuvati; bruhati
rendre visite à quelqu'un obiskati koga
rendre sa visite à quelqu'un vrniti komu obisk
cela rend (familier) to dobro nese, je donosno
ça n'a pas rendu predvideni rezultat ni bil dosežen
Dieu vous le rende! Bog vam povrni, plačaj!

rest³ [rest] samostalnik
ostanek; preostanek; ostalo, ostali; rezervni sklad, rezerva (zlasti v Bank of England)
trgovina zaključek bilance, delanje bilance, računski zaključek
tenis niz (dolga zaporednost) žog

among the rest med ostalim
and all the rest of it in vse ostalo (drugo)
and the rest of it in (ostalo) podobno
for the rest v ostalem, kar se ostalega tiče, gledé ostalega, sicer
the rest of us ostali od nas
net rest neto prebitek
all the rest are going vsi drugi (ostali) gredo (hočejo iti)
he was drunk like the rest bil je pijan kot vsi ostali (drugi)

reste [rɛst] masculin ostanek (tudi mathématiques); zaostanek; figuré sled (česa); pluriel podrtine, ruševine

au reste razen tega, vrhu tega
du reste v ostalem, sicer
de reste več, kot je potrebno, več kot dovolj
ainsi du reste, et le reste in tako naprej
le reste des hommes, du monde ostali, drugi
les restes (mortels) smrtni ostanki
le reste du temps v ostalem času; v času, ki (komu) ostane
paix à ses restes! naj v miru počiva!
avoir de l'argent, du temps de reste imeti preveč, več kot dovolj denarja, časa
je n'ai eu que vos restes dobil sem le vaše ostanke
ne pas demander son reste (figuré) hitro in molče oditi
donner son reste à quelqu'un (figuré) uničiti koga
ne pas s'embarrasser du reste za nič drugega se ne brigati
être, demeurer en reste de quelque chose avec quelqu'un ostati komu kaj dolžan
il sait faire ça comme le reste (ironično) on to tako slabo naredi, kot vse drugo
fouer (de) son reste poskusiti skrajno sredstvo
jouir de son reste zadnje dni uživati

roi [rwa] masculin kralj (tudi figuré)

du roi kraljev, dvorni
de par le roi v imenu kralja
les Rois mages (religion) trije modri
jour masculin, fête féminin des Rois (religion) praznik svetih treh kraljev (6. januar)
gâteau masculin, galette féminin des Rois kolač, ki se jé na praznik sv. treh kraljev in v katerem je zapečen bob (fève féminin); kdor ta bob dobi, postane »roi de la fève«
roi de carreau, de cœur, de pique, de trèfle karo, srčni, pikov, križev kralj (pri kartah)
roi de la forêt hrast
le Roi Soleil Ludvik XIV.
le roi très-chrétien francoski kralj
le roi catholique španski kralj
heureux comme un roi zelo srečen
échec au roi! šah (kralju)!
morceau masculin de roi odlična, slastna jed, familier lepa ženska
souhait masculin de roi sin in hči (se reče o osebi, ki sta se mu rodila dva otroka različnega spola)
devenir roi zasesti prestol, postati kralj
être plus royaliste que le roi biti bolj papeški kot papež
tirer les rois (figuré) razdeliti (si) kolač
travailler pour le roi de Prusse zastonj delati, pustiti, da vam drugi odvzamejo zaslužek, dobiček

roj [ô] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Schwarm (pri čebelah - glavni Hauptschwarm, drugi Nachschwarm, osji Wespenschwarm, čebelji Bienenschwarm, kobilic Heuschreckenschwarm, muh Fliegenschwarm)
astronomija meteorski roj der Meteorstrom, der Sternschnuppenschwarm
ki tvori roje schwarmbildend
v rojih schwarmweise
letati v rojih herumschwärmen

rope¹ [róup] samostalnik
vrv, konopec, motvoz; niz
figurativno smrt z obešenjem; (v cirkusu) akrobatska vrv; laso; plezalna vrv, naveza
množina, sleng prijem, zvijača; (o vinu, pivu) židkost

on the high rope zviška, ošabno; besno
the rope vrv za obešanje, kazen obešanja
the ropes šport vrvi okoli ringa; boks(anje)
a rope of sand figurativno podpora brez prave pomoši, nezanesljiva pomoč, varljiva sigurnost
a rope of pearls niz biserov
bell-rope vrvica za zvonec
plenty of (enough) rope to hang oneself figurativno možnost, da sami sebi škodimo, drvimo v pogubo
to be on the rope (alpinizem) biti v navezi
to be on the ropes (v ringu) viseti na vrveh, figurativno, sleng biti v brezupnem položaju
to be on the high ropes figurativno prevzetovati, napihovati se, šopiriti se, biti ohol
to be at the end of one's rope biti na koncu svojih sredstev, svojega življenja
to give s.o. rope (plenty of rope) dati komu (popolno) svobodo delovanja (zlasti, da se kompromitira)
to give s.o. rope enough to hang himself dati komu dovolj prilike, da se uniči, ugonobi
to know the ropes biti na tekočem; dobro se spoznati na, biti dobro uveden (v stvari, ki jih drugi poznajo), poznati vse prijeme (zvijače); dobro vedeti, kaj je treba narediti
to learn the ropes uvesti se v delo
name not a rope where one has hanged himself ne omenjaj vrvi v hiši, v kateri se je nekdo obesil
to put s.o. up to the ropes uvesti koga v, dati komu vse potrebne podatke
to show s.o. the ropes uvesti koga v (neko) delo

rumbo moški spol smer vetra, smer plovbe, kurs, pot, smer poti; sijaj, blišč; velikodušnost

moza de rumbo čvrsto dekle
sin rumbo na stranpotih, na krivih potih
cambiar el rumbo spremeniti pot, po drugi poti iti, drugo pot ubrati
dar otro rumbo a la conversación pogovor drugam zasukati
tomar un rumbo favorable ugodno se obrniti (posli)

saepe, komp. saepius, superl. saepissimē, adv. (saepe je neutr. nekega adj. *saepis -e „zagrajen“, „stlačen“, „gost“, od koder tudi saepiō, saepēs, praesēpēs, praesēpia) velikokrat, pogosto(ma) (večkrat, največkrat, prevečkrat), dostikrat, mnogokrat, često (češče, najčešče ali prečesto), čestokrat, mnogokdaj, marsikdaj, marsikaterikrat, marsikrat (naspr. nonnumquam, raro): PL., TER., C., L., S. idr., quod etsi saepe dictum est, dicendum tamen est saepius CI., vinum aegrotis prodest raro, nocet saepissime CI., bene saepe ENN. FR., CI., saepe multi ali multi saepe CI. = mnogi drugi, saepe et multum ali multum et saepe CI., quam saepissime CI. kolikor krat (je) le mogoče, kar največkrat; saepe (saepius) numero, gl. saepe-numerō.

salapūtium (salaputtium) -iī, n (beseda nedognanega izvora in dvomljivega pomena, morda sor. s salapitta; potem bi salaputium pomenilo „trobentaček“, kar bi bila šalj. oznaka za majhnega govornika z močnim glasom; drugi besedo izpeljujejo iz salāx in *pūtium = penis (prim. prae-pūtium, ki je sor. s puer, pūbēs), salaputium torej = pohotno moško spolovilo (kot psovka moškemu), domnevno navezujoč besedo na pūtus fant, fantič) majhen mož, možic(elj), možiček: si magni, salaputium disertum CAT.