Franja

Zadetki iskanja

  • quindicina f

    1. petnajsterica

    2. pog. štirinajst dni, pol meseca:
    al mare andiamo nella seconda quindicina di luglio na morje gremo v drugi polovici julija
  • quis-quam, quid-quam, priličeno quic-quam, najsplošnejši pron. indefinitum (sploh) kdo, (sploh) kaj; večinoma subst. v zanikanih ali po smislu nikalnih stavkih: Ter., Naev. ap. Gell., Caecil. ap. Non., L., N. idr., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci., nego quemquam dixisse Ci. zanikam, da je kdo … = trdim, da ni nihče … ; skromnejša obl. zanikanja: vix quisquam reperietur Ci. Pogosto v ret. vprašanjih z nikalnim pomenom: estne quisquam? Ci., quisquamne istud credet? Ci., an quisquam potest sine perturbatione mentis irasci? Ci. Od tod tudi v trdilnih stavkih, če se da to misel izraziti tudi nikalno z nemo oziroma nihil ali kadar se pričakuje nasprotje: si quisquam est infelix, ego profecto is sum Ci. = nemo me infelicior est, quamdiu quisquam erit, qui te defendere audeat, vives Ci. dokler si bo sploh kdo upal — česar nihče ne pričakuje — braniti te, si animadversum esset quemquam ad hostes transfugere conari N. da skuša kdo — kar pa ni verjetno — prebegniti k sovražniku; tako tudi v primerah, katerih drugi člen je nikalnega pomena: taetrior hic quam quisquam Ci. = nemo tam taeter. Redko se uporablja ta pron. adj. = (sploh) kateri, (sploh) kak(šen): rumor quisquam, quemquam virum Ci., nec (neque) quisquam Ci., C., S. in nihče, in nobeden, non quisquam Pl., H., N. ali haud quisquam H. nihče, nil (nihil) quidquam Kom., Ap., Gell. prav (celo) nič; nec quisquam unus L. in ni ga bilo, in niti eden, in niti eden ne, quisquam unus L. kdor si bodi (kdorsibodi), kateri si bodi (katerisibodi), sploh kdo. Z gen.: S., Sen. tr. idr., vestrûm quisquam L., nostrum quisquam Pl., nec satis quidquam iusti doloris est L.; quisquam kot fem.: nec quisquam alia mulier Pl., vidisse anum quemquam Pl., illarum neque quisquam Ter. Adv. abl. sg. n quōquam kam: Pl., Ter., L. idr., quoquam si accessisti Ci., an quoquam mihi adire licet S., non se quoquam movit ex urbe N. nikamor; metaf. = in aliquam rem v kaj: neque quoquam posse resolvi Lucr.

    Opomba: V klas. lat. se fem. sg., večinoma tudi abl. sg. quoquam, ves pl. (ki ga ta pron. nima) in adj. quisquam nadomeščajo z ullus.
  • rabula -ae, m (po eni razlagi etr. izposojenka, po drugi iz raucus, rāvus hripav) rohneč (kričeč, hrumeč) odvetnik, jezičnik, jezikač, čeljustáč, čeljústar, čeljustálo, rabulíst, pačuh (pačitelj, sprevračalec) zakona: Ap., Fest., declamator aliquis de ludo aut rabula Ci., sed omnium oratorum sive rabularum, qui et plane indocti et inurbani aut rustici etiam fuerunt Ci., P. Antistius … rabula sane probabilis Ci., non enim causidicum nescio quem neque [pro] clamatorem aut rabulam hoc sermone nostro conquirimus Ci., non enim declamatorem aliquem de ludo aut rabulam de foro sed doctissimum et perfectissimum quaerimus Ci., an hic qui gregem rabularum? Varr. fr., si a viro bono in rabulam latratoremque convertitur Q., cum ille inquit rabula audaculus ita postulasset verbaque ita fecisset Gell., forenses rabulae Sid.
  • raccordement [-kɔrdmɑ̃] masculin spojitev, povezanost, zveza; priključek

    raccordement de voie ferrée priključek na železniško progo
    voie féminin de raccordement železniška proga, ki povezuje dve drugi progi
  • razburljivo prislov
    (na vznemirljiv način) ▸ izgalmasan
    Zabavno, duhovito in razburljivo napisana življenjska zgodba. ▸ Szórakoztatóan, szellemesen és izgalmasan magírt élettörténet.
    Ko sem bil mlad, sem živel razburljivo. ▸ Fiatal koromban izgalmasan éltem.
    Drugi polčas se je začel razburljivo, živahno in z visokim ritmom. ▸ A második félidő izgalmasan, élénken és tempósan kezdődött.
    Ne zveni preveč razburljivo, a kdo bi vedel, morda pa je. ▸ Nem hangzik túl izgalmasan, de ki tudja, lehet, hogy mégis az.
  • rázred m razred: prvi razred gimnazije; drugi razred skupoće drugi draginjski razred; drugi razred u željezničkom vagonu; razred kao sistemska jedinica u biologiji
  • rázred (učilnica) classroom, schoolroom, form room; (stopnja osnovne šole) standard, ZDA grade, (srednje šole) form; (učenci, dijaki) class; (rang) rank; (v vlaku)

    prvi (drugi) rázred first (second) class; (službeni) rating
    prvi v rázredu top boy, the top of his class
    delovni rázredi working classes pl
    razdelitev v rázrede classification
    razdeliti v rázrede to classify, to class
  • redkokdaj prislov
    (redko) ▸ ritkán, nagy ritkán, elvétve
    redkokdaj pomisliti ▸ ritkán gondol
    redkokdaj spregovoriti ▸ nagy ritkán megszólal
    redkokdaj doživeti ▸ elvétve megél
    redkokdaj viden ▸ ritkán látható
    Nekateri zbolijo za okužbo dihal pogosteje, drugi le redkokdaj v življenju. ▸ Egyesek gyakrabban betegednek meg légúti fertőzésben, mások az életük során csak elvétve.
    Gotovino redkokdaj nosi v denarnici, saj ima plačilne kartice. ▸ Ritkán hord készpénzt a pénztárcájában, hiszen van bankkártyája.
  • remainder [riméində]

    1. samostalnik
    ostanek (tudi matematika)
    množina ostanki (tudi trgovina)
    preživeli, preostali; neprodane knjige, revije, ki se vrnejo založniku, remitenda
    pravno pravica dedovanja (to česa)
    ostanek zapuščine

    remainder of a debt ostanek dolga
    the remainder of us mi ostali, mi drugi
    the remainder was lost (vse) ostalo (drugo) se je izgubilo, je bilo izgubljeno

    2. pridevnik
    preostal, drug

    3. prehodni glagol
    (knjigam) znatno znižati ceno, poceni prodajati
  • rémunération [-sjɔ̃] féminin plačilo (za delo); vieilli nagrada; obrestovanje (kapitala); pluriel prejemki

    rémunération en nature deputat, prejemek v naravi (poleg redne plače)
    demander une fuste rémunération de son travail zahtevati pravično plačilo za svoje delo
    (marine) rémunération d'assistance vsota, ki se da ladji, ki je pomagala drugi ladji v nevarnosti
  • renchérir [rɑ̃šerir] verbe transitif zopet, še podražiti (le papier papir); dati višjo ponudbo; verbe intransitif postati še dražji, še se podražiti

    renchérir sur iti še dljé (kot drugi), pretiravati
    il renchérit sur tout ce qu'il entend raconter on pretirava vse, o čemer sliši govoriti
  • rendre* [rɑ̃drə] verbe transitif zopet dati, nazaj dati, vrniti; dajati, obroditi; zavrniti, ne sprejeti (darilo, blago, robo); izročiti (pismo); commerce prinašati dohodke, dobiček; širiti, oddajati (vonj); revanširati se (quelque chose za kaj), poplačati; interpretirati, predstaviti; narediti, delati; biti donosen, dobičkonosen; rentirati se, obrestovati se, izplačati se

    se rendre iti, napotiti se; kreniti (à, en, dans, chez v, k); odzvati se (à une invitation povabilu); vdati se, predati se; izlivati se (reka)
    rendre l'âme, l'esprit, le dernier soupir izdihniti (dušo)
    rendre les armes položiti orožje, vdati se
    se rendre à l'avis de son père ukloniti se očetovemu mnenju
    rendre bien biti donosen, biti izdaten
    rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
    rendre capable usposobiti
    se rendre caution biti porok, jamčiti
    rendre quelqu'un célèbre proslaviti koga
    rendre compte à quelqu'un da(ja)ti komu račun, odgovor; podati poročilo, sporočiti
    cette copie ne rend pas bien l'original ta prepis ne podaja, ne interpretira dobro izvirnika
    se rendre compte de quelque chose zavedati se česa, iz, sprevideti, spoznati kaj
    rendre son déjeuner izbljuvati kosilo
    se rendre au désir de quelqu'un ustreči želji neke osebe
    rendre de la distance startati iz večje razdalje kot drugi (o konju)
    cette expression ne peut se rendre en français ta izraz se ne da prevesti v francoščino
    rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu zadnjo čast
    se rendre à l'évidence uvideti, pustiti se prepričati
    rendre une forteresse predati trdnjavo
    rendre gorge bruhati, bljuvati, figuré nazaj dati prisilno, kar je bilo nezakonito pridobljeno
    rendre grâce(s) à quelqu'un biti hvaležen komu, zahvaliti se komu
    rendre heureux quelqu'un osrečiti koga
    rendre hommage à quelqu'un pokloniti se komu, izkazati čast komu
    rendre un jugement izreči sodbo
    rendre fustice à quelqu'un priznati komu (njegove zasluge, vrednost)
    c'est une fustice à lui rendre to se mu mora pustiti
    rendre la justice soditi, deliti pravico
    se rendre aux larmes de quelqu'un dati se omehčati zaradi solz kake osebe
    se rendre maître de quelque chose zagospodovati nad čem, postati gospodar česa
    rendre nul (juridique) razveljaviti
    rendre de bons offices à quelqu'un izkazati, narediti dobre usluge komu
    le rendre, rendre la pareille, rendre la monnaie de sa pièce vrniti milo za drago, ničesar komu ne ostati dolžan
    se rendre sur place napotiti se, iti na mesto (samo)
    cette plaie rend beaucoup (de pus) ta rana se močno gnoji
    rendre raison de quelque chose objasniti kaj
    rendre le salut odzdraviti
    rendre le sens podati smisel
    rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
    rendre témoignage à quelqu'un pričati za koga
    rendre tranchant (na)ostriti
    se rendre à son travail iti na delo
    rendre tripes et boyaux (populaire) obilno bljuvati; bruhati
    rendre visite à quelqu'un obiskati koga
    rendre sa visite à quelqu'un vrniti komu obisk
    cela rend (familier) to dobro nese, je donosno
    ça n'a pas rendu predvideni rezultat ni bil dosežen
    Dieu vous le rende! Bog vam povrni, plačaj!
  • rest3 [rest] samostalnik
    ostanek; preostanek; ostalo, ostali; rezervni sklad, rezerva (zlasti v Bank of England)
    trgovina zaključek bilance, delanje bilance, računski zaključek
    tenis niz (dolga zaporednost) žog

    among the rest med ostalim
    and all the rest of it in vse ostalo (drugo)
    and the rest of it in (ostalo) podobno
    for the rest v ostalem, kar se ostalega tiče, gledé ostalega, sicer
    the rest of us ostali od nas
    net rest neto prebitek
    all the rest are going vsi drugi (ostali) gredo (hočejo iti)
    he was drunk like the rest bil je pijan kot vsi ostali (drugi)
  • reste [rɛst] masculin ostanek (tudi mathématiques); zaostanek; figuré sled (česa); pluriel podrtine, ruševine

    au reste razen tega, vrhu tega
    du reste v ostalem, sicer
    de reste več, kot je potrebno, več kot dovolj
    ainsi du reste, et le reste in tako naprej
    le reste des hommes, du monde ostali, drugi
    les restes (mortels) smrtni ostanki
    le reste du temps v ostalem času; v času, ki (komu) ostane
    paix à ses restes! naj v miru počiva!
    avoir de l'argent, du temps de reste imeti preveč, več kot dovolj denarja, časa
    je n'ai eu que vos restes dobil sem le vaše ostanke
    ne pas demander son reste (figuré) hitro in molče oditi
    donner son reste à quelqu'un (figuré) uničiti koga
    ne pas s'embarrasser du reste za nič drugega se ne brigati
    être, demeurer en reste de quelque chose avec quelqu'un ostati komu kaj dolžan
    il sait faire ça comme le reste (ironično) on to tako slabo naredi, kot vse drugo
    fouer (de) son reste poskusiti skrajno sredstvo
    jouir de son reste zadnje dni uživati
  • roi [rwa] masculin kralj (tudi figuré)

    du roi kraljev, dvorni
    de par le roi v imenu kralja
    les Rois mages (religion) trije modri
    jour masculin, fête féminin des Rois (religion) praznik svetih treh kraljev (6. januar)
    gâteau masculin, galette féminin des Rois kolač, ki se jé na praznik sv. treh kraljev in v katerem je zapečen bob (fève féminin); kdor ta bob dobi, postane »roi de la fève«
    roi de carreau, de cœur, de pique, de trèfle karo, srčni, pikov, križev kralj (pri kartah)
    roi de la forêt hrast
    le Roi Soleil Ludvik XIV.
    le roi très-chrétien francoski kralj
    le roi catholique španski kralj
    heureux comme un roi zelo srečen
    échec au roi! šah (kralju)!
    morceau masculin de roi odlična, slastna jed, familier lepa ženska
    souhait masculin de roi sin in hči (se reče o osebi, ki sta se mu rodila dva otroka različnega spola)
    devenir roi zasesti prestol, postati kralj
    être plus royaliste que le roi biti bolj papeški kot papež
    tirer les rois (figuré) razdeliti (si) kolač
    travailler pour le roi de Prusse zastonj delati, pustiti, da vam drugi odvzamejo zaslužek, dobiček
  • roj [ô] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Schwarm (pri čebelah - glavni Hauptschwarm, drugi Nachschwarm, osji Wespenschwarm, čebelji Bienenschwarm, kobilic Heuschreckenschwarm, muh Fliegenschwarm)
    astronomija meteorski roj der Meteorstrom, der Sternschnuppenschwarm
    ki tvori roje schwarmbildend
    v rojih schwarmweise
    letati v rojih herumschwärmen
  • rope1 [róup] samostalnik
    vrv, konopec, motvoz; niz
    figurativno smrt z obešenjem; (v cirkusu) akrobatska vrv; laso; plezalna vrv, naveza
    množina, sleng prijem, zvijača; (o vinu, pivu) židkost

    on the high rope zviška, ošabno; besno
    the rope vrv za obešanje, kazen obešanja
    the ropes šport vrvi okoli ringa; boks(anje)
    a rope of sand figurativno podpora brez prave pomoši, nezanesljiva pomoč, varljiva sigurnost
    a rope of pearls niz biserov
    bell-rope vrvica za zvonec
    plenty of (enough) rope to hang oneself figurativno možnost, da sami sebi škodimo, drvimo v pogubo
    to be on the rope (alpinizem) biti v navezi
    to be on the ropes (v ringu) viseti na vrveh, figurativno, sleng biti v brezupnem položaju
    to be on the high ropes figurativno prevzetovati, napihovati se, šopiriti se, biti ohol
    to be at the end of one's rope biti na koncu svojih sredstev, svojega življenja
    to give s.o. rope (plenty of rope) dati komu (popolno) svobodo delovanja (zlasti, da se kompromitira)
    to give s.o. rope enough to hang himself dati komu dovolj prilike, da se uniči, ugonobi
    to know the ropes biti na tekočem; dobro se spoznati na, biti dobro uveden (v stvari, ki jih drugi poznajo), poznati vse prijeme (zvijače); dobro vedeti, kaj je treba narediti
    to learn the ropes uvesti se v delo
    name not a rope where one has hanged himself ne omenjaj vrvi v hiši, v kateri se je nekdo obesil
    to put s.o. up to the ropes uvesti koga v, dati komu vse potrebne podatke
    to show s.o. the ropes uvesti koga v (neko) delo
  • rumbo moški spol smer vetra, smer plovbe, kurs, pot, smer poti; sijaj, blišč; velikodušnost

    moza de rumbo čvrsto dekle
    sin rumbo na stranpotih, na krivih potih
    cambiar el rumbo spremeniti pot, po drugi poti iti, drugo pot ubrati
    dar otro rumbo a la conversación pogovor drugam zasukati
    tomar un rumbo favorable ugodno se obrniti (posli)
  • saepe, komp. saepius, superl. saepissimē, adv. (saepe je neutr. nekega adj. *saepis -e „zagrajen“, „stlačen“, „gost“, od koder tudi saepiō, saepēs, praesēpēs, praesēpia) velikokrat, pogosto(ma) (večkrat, največkrat, prevečkrat), dostikrat, mnogokrat, često (češče, najčešče ali prečesto), čestokrat, mnogokdaj, marsikdaj, marsikaterikrat, marsikrat (naspr. nonnumquam, raro): PL., TER., C., L., S. idr., quod etsi saepe dictum est, dicendum tamen est saepius CI., vinum aegrotis prodest raro, nocet saepissime CI., bene saepe ENN. FR., CI., saepe multi ali multi saepe CI. = mnogi drugi, saepe et multum ali multum et saepe CI., quam saepissime CI. kolikor krat (je) le mogoče, kar največkrat; saepe (saepius) numero, gl. saepe-numerō.
  • salapūtium (salaputtium) -iī, n (beseda nedognanega izvora in dvomljivega pomena, morda sor. s salapitta; potem bi salaputium pomenilo „trobentaček“, kar bi bila šalj. oznaka za majhnega govornika z močnim glasom; drugi besedo izpeljujejo iz salāx in *pūtium = penis (prim. prae-pūtium, ki je sor. s puer, pūbēs), salaputium torej = pohotno moško spolovilo (kot psovka moškemu), domnevno navezujoč besedo na pūtus fant, fantič) majhen mož, možic(elj), možiček: si magni, salaputium disertum CAT.