Franja

tempus¹ -oris, n (morda sor. s templum; gl. templum)

1. del časa, čas, doba, obdobje, razdobje: tempus anni C., Plin. = tempus caeli Lucr. in v pl. tempora anni Lucr. letni čas(i), hibernum tempus anni Ci., saevitia temporis S. letnega časa = zime, diei tempus Ter., extremum tempus diei Ci., matutina tempora Ci. zgodnje (rane, jutranje) ure, tempus ponere in re Ci. čas razdeliti (porazdeljevati) za kaj, annuum mihi tempus (rok, odlog) des N., ubi tempus tibi erit Ter. ko boš imel čas, ko boš utegnil, kadar utegneš, non est mihi tempus H. nimam časa, ne utegnem; occ.
a) čas (kot gram. t.t.): Varr., Q.
b) mera, kvantiteta, časomerje, prozodija: Ci., Q., (sc. scriptis) si eripias tempora certa modosque H. Pogosto adv., in sicer v abl.: tempore O. sčasom (s časom), sčasoma, hoc, illo, eo tempore (= id temporis), omni, brevi tempore Ci. idr.; v zvezi z raznimi praep.: ad tempus Ci. idr. = in tempus O., T. za nekaj časa, za trenutek (naspr. in perpetuum), ad hoc tempus C. doslej, in tempus praesens Ci. (za) zdaj, zaenkrat, in omne tempus Ci. za vselej, za vedno, in reliquum tempus C., Ci. (za) v prihodnje, ex quo tempore Ci. odkar, per idem tempus Ci., prav tačas, prav v tem času, ad tuum tempus Ci. do tvojega časa, do tvoje dobe, do tvojega konzulovanja. S subjektnim gen.: temporibus (tempore) Neronis T. v času (za časa) Nerona, v času (za časa) Neronove vladavine; z objektnim gen.: Sen. rh., Sen. ph. idr., aliud tempus est petendi, aliud persequendi Ci.

2. occ.
a) pravi (pripraven, primeren, ugoden) čas (trenutek), priložnost, prilika: occasio et tempus Pl., tempus rei gerendae dimittere N., tempus proelii committendi Ci., tempore dato N., T. ob primerni priložnosti, cum magistratuum creandorum tempus esset L., alienum tempus est mihi tecum expostulandi, purgandi autem mei necessarium Ci., tempus est cedendi et abeundi Gell., loquendi tempus Vell.; tempus est (zadnji, skrajni) čas je: z inf.: dicere Ci., maiora conari L., finem facere N.; z ACI: tempus est maiores exercitus parari N., tempus est iam hinc abire me Ci., tempus est te revisere molestias nostras Plin. iun.; tempus fuit (erit) s cum (z ind.): Ci.; s cj.: Ter., Varr., Ci., V.; s konsekutivnim stavkom: videtur tempus esse, ut eamus ad forum Pl., tempus maxime esse (da je že skrajni čas), ut domum eat Pl., non id tempus esse, ut merita tantummodo exsolverentur L. Pomni poseb.: ad tempus Ci. = per tempus Pl. = suo tempore Ci. ali in tempore Ter. ali (večinoma pesn. tudi samo) tempore Pl., Ci., O., Ph. ob pravem času, za časa, pravočasno; v enakem pomenu tudi loc. temporī Ca., Ci. ali (po starejši sklanjatvi tempus, *temperis) temperī Kom.; tudi (abl.) tempore Pl., Gell.; s komp. temperius (temporius N. fr., Col.) bolj zgodaj (rano, zarana), prej: modo surgis temperius, modo serius incidis undis O., temperius fiat Ci., ante tempus Ci. pred pravim (primernim, običajnim) časom, predčasno, post tempus venire Pl. prepozno.
b) hud (neugoden, neprimeren, neprijeten, neugoden) čas, nezgoda, nesreča, nevarnost, usoda, žalosten (težaven, nevaren) položaj, žalostne (težavne, nevarne) razmere ali okoliščine: hoc in tempore nulla civitas Atheniensibus auxilio fuit N., o tempus miserum atque acerbum provinciae Siciliae Ci., temporibus rei publicae exclusi Ci., omne meum tempus amicorum temporibus transmittendum (posvetiti stiskam prijateljev) putavi Ci., neque poëtae tempori meo (moji nesreči = mojemu pregnanstvu) defuerunt Ci., scripsi de temporibus meis Ci. o svoji usodi.
c) (časovne) razmere, okoliščine, okolnosti, položaj: homo haud sane temporum Ci. nikakor ne kos svojemu položaju, ki ne zna presoditi okoliščin, orationes sunt temporum Ci. se ravnajo glede na okoliščine (razmere), glede na razvoj dogodkov; tempori (temporibus N.) servire Ci. ep. vda(ja)ti se v razmere (položaj), kloniti pod okoliščinami (razmerami), prepustiti se položaju (razmeram, okoliščinam), in hoc tempore Ci. ali in tempori cedere Ci. ep. uklanjati se razmeram, ravnati se po okoliščinah, tali tempore L. v takih razmerah (okoliščinah), v takem položaju, ad tempus Ci. ali pro tempore S., C. ali ex tempore (npr. consilium capere) Ci. po okoliščinah, glede na okoliščine, po potrebi, kakor so okoliščine nanesle, glede na razmere (položaj); od tod: ex tempore dicere Ci. nemudoma, neutegoma, z mesta, nepripravljen, brez priprave, improvizirano = ekstemporirati; temporis causa Ci. v sili časa (trenutka), pod težo trenutka (položaja, razmer).

tèmveč konj. (v adverzativnem priredju)

1. ma, bensì, anzi:
novica je ni pomirila, temveč še bolj vznemirila la notizia non la calmò, anzi la turbò ancora di più

2. ne samo ... temveč tudi, ne le ... temveč tudi non solo... ma anche:
sodelovanje s sosedi ni samo koristno, temveč tudi nujno la collaborazioe coi vicini non solo è utile ma anche necessaria

tenāx -ācis, adv. -iter (tenēre)

1. trdno držeč, trdno oklepajoč, trpežen, trden, zmožen držanja, starejše dŕžen, držéčen: Ap., Amm., Aug. idr., vincla tenacia O., V., complexus O., pondere tenacior navis (trdna ladja, ki se ne ziblje) L., prensat tenaci forcipe ferrum V., dens tenax ancorae V., tenaces (lepljiv) cerae V., gramen tenax H. gosta, hedera Cat., lappa O., loca tenacia caeno T. ovirajoči, zamudo povzročajoči; tako tudi: tenacissimum sabulum Cu., pressisse tenaciter angues O., tenaciter vincire Macr., tenacius apprehendere Val. Max.; z gen.: asperitate etiam vestium tenaci Plin., cutis tenacior capilli Plin.

2. metaf.
a) (denar) skupaj (na kupu) držeč = skóp (skòp), skopuški, škrt(av), stiskaški, stiskàv: restricti et tenaces Ci., pater parcus et tenax Ci., tenaxne pater est eius? Ph., da cupidum, avidum, tenacem, iam tibi eum liberalem dabo L.; z in z abl.: in largiendo tenax Lact.; pesn. o podzemlju: regnum, umbrae Sen. tr.
b) (trdno) držeč se česa, vztrajen, stanoviten, trden: passu stare tenaci O. trdno stati, tenax fortuna O., longa tenaxque fides O., tenaciter urgere O., tenacissime dissimulare Ap.; z objektnim gen.: genus quaesiti tenax O., tenaciores auri et argenti Suet., fama ficti pravique tenax V., tenax propositi vir H. zavzet, vztrajen, tenax veri Pers., sui iuris Col., iustitiae Iuv., iusti Eutr., amicitiarum Vell., animus parum tenax recti Sen. ph., tenax disciplinae suae Cu.; occ.: fata tenacia O. trajen, memoria tenax Q. trden (= dober) spomin, quo tenaciores armorum essent Suet. da bi tem bolj skušali obdržati orožje, ne sit ad extremum ira Caesaris tenax O., equus tenax L. trmast, morbi tenaces Suet. trdovratne, nimis tenax es Pl.

tener*

1. držati, prijeti, zagrabiti, vzeti; nositi; zaje(ma)ti, vsebovati, zavzemati

tener a cuestas na hrbtu nositi (imeti)
tener fuerte trdno držati

2. imeti (v posesti), na voljo imeti, uživati, razpolagati z; vzdrževati; v rokah imeti; obladati; upravljati, voditi; (s)hraniti; dobiti, doseči; biti obložen z, trpeti (na)

tener años biti že v letih, biti prileten
tener brazo imeti močno roko
tener la caja voditi blagajno
tener calentura imeti vročino
tengo calor toplo mi je
tengo frío zebe me
tener cara de imeti videz, izgledati kot
no tener competidor biti brez konkurence
tener curso veljaven biti (denar)
tener cuerda navit biti (ura)
tener cuidado paziti, skrbeti za, varovati (čuvati) se
eso me tiene con mucho cuidado to me zelo skrbi
tener espíritu biti duhovit
tener éxito doseči uspeh
tener gana(s) imeti tek; želeti, hoteti
un hombre que tiene premožen človek
tener la mano manca skop(uški) biti
tener las manos largas biti prepirljiv
tener mano con uno velik vpliv pri kom imeti
tener mano en (fig) imeti svoje prste pri
tener muchas manos biti zelo spreten
tener a mano pri roki imeti; brzdati, krotiti
tener entre manos imeti v delu, delati na
tener miedo bati se
tener necesidad de potrebovati
tener presente predočiti si, v mislih imeti, misliti na
tener trato(s) con občevati z
tener trazas de zdeti se (izgledati) kot da
tener vergüenza sramovati se
no tener vergüenza biti nesramen
le tengo voluntad rad ga imam
¡tenga V.! tu imate! izvolite (vzeti)!
tened y tengamos (fig) živeti in pustiti živeti

3. brzdati, zadržati

tener la mano (fig) obvladati se, previdno postopati
tener a raya brzdati, v šahu držati
tener la risa zadrževati smeh

4. vzdrževati, hraniti (po)gostiti; podpirati; negovati, skrbeti za; varovati, braniti

tener sobre sí a alg. morati skrbeti za koga

5. preživeti, prebiti

tener un día aburrido ves dan se dolgočasiti
tener fiesta praznovati, ne delati, imeti prosto (šolarji)
tuvimos las fiestas en Madrid preživeli smo praznike v Madridu

6. imeti za, smatrati, meniti, misliti (o), ceniti

tener a imeti za, smatrati za
tener a bien blagovoliti, za dobro spoznati
tener a mal zameriti
tener a menos prezirati, zaničevati
lo tengo a gran honra velika čast je zame
¿qué tienes de ello? kaj misliš o tem?
tener en más bolj ceniti, rajši imeti
tener en menos, tener en poco malo ceniti, prezirati
tener en (ali a) mucho visoko ceniti
tener para sí meniti, biti mnenja
yo tengo para mí que... (trdno) sem prepričan, da; moje osebno mnenje je, da ...
tener por bien smatrati za pametno (koristno)
tener por objeto nameravati

7.

tener que morati, biti prisiljen
tener que ver con una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
tiene que ser muy interesante gotovo je zelo zanimivo
no tengo que preguntar ni mi treba vprašati

8.

no tengo con quien hablar ne vem, na koga naj se obrnem; nimam nobene družbe
no tener sobre qué caerse muerto biti reven kot berač
¡tengo de (ali que) matarle! ubiti ga moram (grožnja)

9.

tenerla de poeta imeti pesniško žilico
tenerlas con alg. spreti se s kom
no tenerlas todas consigo (fig) bati se, biti boječ
tener lugar vršiti se; dogoditi se
según le tengo dicho kot sem Vam že (ponovno) rekel
según tengo entendido po mojem mnenju
lo tengo muy oído to sem že večkrat slišal, to se mi zdi znano (npr. napev)
tener atravesado a uno (en la garganta) (fig) koga v želodcu imeti, ne trpeti koga
me tiene muy asombrado zelo se čudim temu
eso me tiene muy preocupado to me zelo skrbi
eso me tiene muy nervioso to mi gre na živce
eso me tiene tranquilo to me ne vznemirja, to mi je vseeno
tenerse držati se; obstati; upirati se, ne popustiti; držati s kom
tenerse bien a caballo biti dober jezdec
tenerse en mucho domišljati si
tenerse fuerte en trdovratno vztrajati pri

tenuis -e, adv. tenuiter (tendere)

I.

1. tankoniten, tankovlaknat, tánek (tènek, tenák), droben (droban): (naspr. crāssus): Col. idr., reticulum tenuissimo lino Ci., tenui telas discreverat auro V. s tankimi zlatimi nitkami, vellera tenuia (beri ténvia) V. svilnate niti, aries tenuioris velleris Col. bolj tankega (tankonitnega) runa, filum H., acus O., vestis O., Tib., amictus, myrica O., harundo, vimen V., caelum Ci., capilli O., pumex Pr. luknjičav; subst. tenue -is, n fino (naspr. comprehensibile): Lact., animus ex tenuissimo constat Sen. ph. iz najfinejše snovi.

2. metaf.
a) preprost, enostaven: tenue argumentandi filum Ci.; meton. orator (naspr. gravis) Ci., Q., tenuis Catullus Mart. pesnik lahkih (erotičnih) pesmi, tenuiter disserere Ci., tenuiter multa, multa sublimiter Plin. iun., tenuius tractare Ci.
b) tánek (tènek, tenák), natančen, fin, pretanjen, izostren: tenui curā O., res tenues, tenui sermone peractae H. natančno razglabljane, premeteno iztuhtane (domišljene), aures Lucr. tenkoslušna, pretanjena, izostrena, distinctio Ci., ratio H. —

II.

1. tánek (tènek, tenák), fin, prefinjen, nežen: alutae tenuiter confectae C. (na) tanko izdelano, aër O., Ci., V. ali aether Ci. čist, aqua O. čista, bistra, vinum Plin. (naspr. pingue) vodeno, nemastno, neoljnato, sanguis Plin. vodena, quid rei gerit? sic, tenuiter Ter., membranae (sc. oculorum) Ci., nebula, pluvia V., animae O. tanke, nežne sence; occ.
a) tánek (tènek, tenák) = strunast, suh, ošiljen, suhljat, droben (droban), mršav: nitedula H., Gellius Cat., Thais Mart.
b) ozek: rima, foramen, rostrum O., tellus O. medmorje, zemeljska ožina, litus L., rivus O., V., semita V., frons H., limes Q., tenue nigrum O. ozka črna marogica, agmen militum L. ali acies T. razpotegnjen(a).
c) plitev, plitek, ne globok: aqua O., L., unda O., tenui vitem committere sulco V.

2. metaf. nizek, neznaten, pičel, majhen, boren, skromen ipd.: Corn. idr., tenues honores N., civitas, res, scientia, sermo Ci., damnum T., tenuem victum antefert copioso Ci., cibus Ph., ingenium Q., ars tenuis ac ieiuna Q., inanis et tenuis spes Ci., tenuiter colligere argumenta Ci. ali tenuiter respondere Corn. površno, tenuissime aestimare Ci. prav nizko ceniti; occ.
a) boren, reven, siromašen, ubog, pičel: praeda C., mensa H., tenui loco ortus L. rojen v siromašnih razmerah, tenuis et obaeratus Suet., tenues homines Ci., tenuis (nizkega stanu) L., Verginius unusque de multis Ci.; z gen.: tenuis opum Sil.; subst. tenuiōrēs, m Ci. ljudje nižjega stanu (naspr. principes), tenuissimī Ci. najsiromašnejši ljudje.
b) slab, slaboten, šibek (šibak): tenuis atque infirmus animus C., mare fit tremulum, tenui cum stringitur aurā O., tenuissimum et plenissimum lunae lumen Ci., valetudo tenuissima Ci.

Opomba: Pesniki rabijo tudi konzonantni u = v: velleraque ut foliis depectant ténvia Seres V., ténvis ubi argilla est V., tenve Lucr.

than [ðæn, ðən] veznik
kot, kakor

more than 300 people več kot 300 ljudi
rather than rajši kot
none other than you noben drug kot vi
a man than whom no one was more beloved ni ga bilo bolj priljubljenega človeka, kot je bil on
it is casier said than done to je lažje rečeno kot storjeno
she did it better than he bolje to napravila kot on
I would rather walk than drive jaz bi rajši šel peš, kot pa da bi se peljal

the² [ɵi:, ɵi, ɵe] prislov
čim, tem

the ... the čim ... tem
the sooner the better čim prej tem bolje
all the better toliko bolje
so much the better toliko (tem) bolje
so much the worse for him toliko (tem) slabše zanj
so much the more (less) toliko (tem) več (manj)
the more you get the more you want čim več dobiš, tem več hočeš
the more so as... toliko več (bolj), ker...
not any the better nič bolje

thousandfold [ɵáuzən(d)fould]

1. pridevnik
tisočkraten

2. prislov

(a) thousandfold tisočkrat
a thousandfold mere effective tisočkrat bolj učinkovit

tísočkrat a thousand times

tísočkrat bolj učinkovit a thousandfold more effective

tísti that, pl those

tísti, ki... he who, he that, the one who
tísta, ki... she who...
tísti, ki (pl) those who
tísti dan, tístega dne on that day
kdo je tísti, ki...? who is the one, who...?
tísti, ki to verjamejo, se varajo those who believe that are mistaken
tísti, ki je to rekel, se je motil the one who said so was mistaken
tísti moji prijatelji, ki... those friends of mine who..., such of my friends as...
od teh gospá poznam le tísto, s katero govori moj brat I don't know any of those ladies except the one my brother is speaking to
treba je pomagati tístim, ki so bolj revni kot mi it is our duty to help those who are poorer than ourselves

Tīthōnus -ī, m (Τιϑωνός) Titón, Laomedontov sin, Priamov brat, soprog Eos (Avrore), Memnonov oče. Eos je pri Zevsu zanj izprosila nesmrtnost, pozabila pa mu je izprositi večno mladost, zato se je vedno bolj krčil in grbančil, dokler se ni spremenil v kobilico oz. črička: Ci., V., H., O.; apel. o nekem starcu: tremulus Tithonus Pl. — Od tod adj.

1. Tīthōnius 3 Titónov, titónijski: coniux Tithonia ali subst. Tīthōnia -ae, f (sc. dea) Titón(ij)ka = Eos (Avrora): O.

2. Tīthōnis -idis, f (Τιϑωνίς) Titónida, Titónka = Avrora: Stat.

tóg stiff; rigid; figurativno starchy, starched

tóga načela rigid principles pl
tóg sprejem a stiff reception
napraviti bolj tógo (figurativno) to stiffen up, to make more rigid
postati tóg (figurativno) to stiffen

token [tóukən] samostalnik
znak (of česa); simbol; dokaz; darilo za spomin, spomin(ek); žeton; bon

as a token of my gratitude kot znak (dokaz) moje hvaležnosti
by token, by the same (ali this) token iz istega razloga; nadalje; vrhu tega, razen tega
in token of v znak, v dokaz česa
more by token toliko bolj (več) (as, that ko, ker)
token aid (le) simbolična pomoč
token coin (kovinski) žeton (za vožnjo)
token import uvoz manjše količine blaga kot obveza prihodnjih večjih naročil
token money zasilni denar
token payment delno plačilo kot priznanje dolga
token strike solidarnostna (svarilna, opozorilna) stavka
token vote parlament odobritev denarnega zneska, čigar višina ni obvezna
to give s.o. a ring as a token of love dati komu prstan v dokaz (znak) ljubezni
I'll keep it as a token obdržal si bom to za spomin(ek)
to wear black as a token of mourning nositi črno obleko v znak žalovanja

tolikanj [ó] so viel, so sehr; insofern
naj še tolikanj wie sehr … auch, wenn … auch noch so, sosehr … auch
tolikanj bolj/več umso mehr

toliko [ó]

1. količinsko: [soviel] so viel, so viel
toliko in toliko so und so viel
toliko kot [soviel] so viel wie, [soviel] so viel als
desetkrat/trikrat toliko das Zehnfache (Zehnfaches), zehnmal [soviel] so viel/ das Dreifache (Dreifaches), dreimal [soviel] so viel
dvakrat toliko das Doppelte, doppelt [soviel] so viel
stokrat toliko das Hunderfache (Hunderfaches)
prav toliko [ebensoviel] ebenso viel, [genausoviel] genauso viel

2. (tako zelo) so sehr, [soviel] so viel; (tako rekoč) so gut wie
prav toliko [ebensosehr] ebenso sehr, [ebensoviel] ebenso viel, geradesoviel, [genausoviel] genauso viel, genausosehr
sedaj vem toliko kot prej jetzt bin ich so klug wie zuvor
ne privoščiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega nicht das Weiße im Auge gönnen, nicht das Schwarze unter dem Nagel gönnen
ne zaupati niti toliko, kolikor je za nohtom črnega nicht über den Weg trauen
pomeniti toliko kot X gleichbedeutend sein mit X, dem X gleichkommen

3.
kolikor toliko (za silo) halbwegs
toliko bolj umso mehr

4. (do neke mere) einigermaßen, podredno: insofern/insoweit (toliko … ker insofern … als)

5.
toliko da kaum, mit Not
toliko da ne fast; nahe daran, [daß] dass …

6.
vsake toliko (časa) in regelmäßigen Abständen
|
kolikor glav, toliko misli [soviel] so viel Köpfe, [soviel] so viel Sinne

tóliko so much (oziroma many); this much, that much; such a number (oziroma an amount, a quantity itd.); as many, so many

tóliko kolikor as much as
dvakrat tóliko twice as much (oziroma many)
še enkrat tóliko as much (oziroma many) again
še enkrat tóliko dolg as long again
kolikor tóliko pretty well, fairly
tóliko bolj (takó) ker... the more so because...
tóliko bolje (slabše) so much the better (the worse)
tóliko, da ga niso ubili they almost killed him
tóliko hujše so much the harder

tóliko autant, tant, tellement

dvakrat toliko deux fois autant
še enkrat toliko encore une fois autant
toliko bolj (več) d'autant plus
toliko manj d'autant moins
toliko bolje (slabše) tant mieux (pis)
toliko da à peine
toliko da ni padel il s'en est fallu de peu qu'il ne tombât, il a failli tomber
kolikor toliko plus ou moins, tant bien que mal
v toliko sur ce point
toliko ljudi tant de monde
toliko stvari tant (ali tellement) de choses
kolikor glav, toliko mnenj autant de têtes, autant d'avis

tóliko tanto

dvakrat toliko dos veces tanto
še enkrat toliko otro tanto; el doble
toliko kot tanto cuanto
toliko bolj tanto más
toliko hitreje con tanto mayor rapidez
toliko bolje tanto mejor
toliko manj (več) tanto menos (más)
toliko je pretrpel ha sufrido tanto y tanto
dal bom prav toliko yo daré otro tanto

toujours [tužur] adverbe vedno, še vedno; zmeraj, stalno, neprestano; vsaj; vendar

comme toujours kot vedno
depuis toujours (že) od nekdaj
toujours plus ... toujours moins vedno bolj (več) ... vedno manj
toujours plus nombreux vedno, vse številnejši
pour toujours za vedno
il n'est toujours pas parti še vedno ni odpotoval
le public de toujours vedno ista publika
cause toujours! kar govôri!
(familier) il peut toujours courir, se fouiller ... naj naredi, kar hoče, ničesar ne bo dobil (dosegel, ne bo uspel)
toujours est-il que ... vendarle, vsekakor je gotovo (drži), da ...
personne ne voulait y croire, toujours est-il que c'est arrivé nihče ni hotel tega verjeti, a se je vendarle zgodilo
c'est toujours ça, c'est toujours autant de pris vsaj to
il a pris une seule truite; c'est toujours ça! ujel je eno samo postrv; vsaj to!
Qui a dit cela? - Ce n'est pas moi, toujours! Kdo je to rekel? - Jaz pač (vsekakor) ne!

tráva (-e) f

1. erba:
spomladi trava zeleni in primavera l'erba verdeggia
grabiti, kositi, sušiti travo rastrellare, falciare, seccare l'erba
pohoditi, pomendrati, potlačiti travo calpestare l'erba
popleti, požeti travo strappare, falciare l'erba
gosta, mehka, visoka trava erba folta, tenera, alta
naročje trave un fascio d'erba
angleška trava erba inglese
gorska, gozdna, močvirska trava erba montana, boschiva, palustre
pren. bilo jih je kot listja in trave erano una massa, a bizzeffe
ne hodi po travi non calpestare l'erba, il manto erboso
evf. ne bo več dolgo trave tlačil è prossimo a morire, tirerà presto le cuoia
žarg. kaditi, uživati travo fumare l'erba
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
slišati travo rasti sentir crescere l'erba

2. pl. trave bot. graminacee (sing. -ea) (Graminaceae):
klasasta trava spigata
latasta trava poa (Poa)
volnata medena trava bambagione (Holcus lanatus)
morska trava zostera (Zostera marina)
pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis glomerata)
trava opoldnevnica erba cristallina (Mesembryanthenum cristallina)
PREGOVORI:
trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena l'erba del vicino è sempre più verde