Franja

onomatopoétičen onomatopoeic, onomatopoetic

onomatopoétična beseda onomatopoeic (ali imitative) word
onomatopoétično prislov onomatopoeically, onomatopoetically

onomatopoetsk|i [é] (-a, -o) lautmalend, lautnachahmend, onomatopoetisch
onomatopoetska beseda das Schallwort

onore m

1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
difendere il proprio onore braniti svojo čast
giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
debito d'onore častni dolg
questione d'onore vprašanje časti
l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
parola d'onore častna beseda

2. slava, ponos; čislanje:
avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

3. čast, počastitev; svečanost:
rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
onori funebri pogrebne svečanosti
guardia d'onore častna straža
posto d'onore častno mesto
socio d'onore častni član
ad onore del vero pren. resnici na ljubo

4. relig. čaščenje

5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
onori accademici akademski naslovi
l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

6.
fare onore a qcn. biti komu v čast
farsi onore in qcs. izkazati se v čem
non gli fa onore to mu ni v čast
fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
fare onore al pranzo uživati v kosilu

7. igre honer (npr. pri bridgeu)

oppidō, adv. (iz *ob-pedom; za Q. že zastar. beseda) iz dna, od dna, od temeljev = docela, popolnoma, silno, zelo, prav (stopnjuje adj. in adv., redkeje glag.): Pl., Ter., Auct. b. Afr., Ap., Amm., minus vetus o. ridiculus Ci., o. adulescens sacerdos lectus L.; v besedni igri z oppidum: toto oppido et quidem oppido quaesitum Ap.; kot pritrjevalen odgovor na kako vprašanje = kajpada, seveda, menda da, pa ja (ustrezni adj. ali adv. se lahko dostavi iz vprašanja): estne ita ut dixi liberalis? oppido Ter., omnene? oppido Pl., oppido quam nenavadno, neizmerno, silno, od sile: Vitr., pleraque o. quam parva erant L., o. quam breve intervallum L.

os-cillō -āre (etim. nedognana beseda) gugati se, zibati se, nihati: oscillum Santra dici ait, quod oscillant (po nekaterih izdajah oscellant), id est inclinent, praecipitesque afferantur Santra ap. Fest., oscillantes, ait Cornificius, ab eo quod os celare sint soliti personis propter verecundiam, qui eo genere lusus utebantur Fest.

osnov|a⁴ [ô] ženski spol (-e …) lingvistika

1. der Stamm, Wortstamm

2. die Ableitungsbasis; der Kern

3. (osnovna beseda) das Grundwort

osnóven (-vna -o) adj.

1. fondamentale, elementare, basilare; base:
osnovni pojmi neke znanosti i concetti fondamentali di una scienza
osnovna načela principi fondamentali, basilari
osnovna plača salario base

2. principale, primo:
osnovna dolžnost il primo dovere
osnovna naloga il compito principale

3. elementare:
osnovna šola scuola elementare

4. di base, essenziale

5. teh. di fondo:
osnovna barva tinta di fondo
min. osnovna celica cellula base
šport. osnovna črta linea di fondo
lingv. osnovna in določilna beseda zloženke radicale e determinante del composto
ekon. osnovna glavnica capitale sociale
pren. osnovna ideja, načela idea madre, vangelo
osnovna konstanta costante universale
osnovna plača salario base
mat. osnovna ploskev, stranica base
fiziol. osnovna presnova metabolismo basale
lingv. osnovna stopnja pridevnika grado positivo dell'aggettivo
ekon. osnovna sredstva beni fissi
um. osnovna barva mestica
jur. osnovne človekove pravice diritti umani fondamentali
teh. osnovne enote unità fondamentali
tekst. osnovne niti fili dell'ordito
ekst. osnovna pravila decalogo
mat. osnovne računske operacije operazioni fondamentali dell'aritmetica
fiz. osnovni delec particella elementare
fiz. osnovni naboj carica elementare
lingv. osnovni pomen besede significato fondamentale
osnovni podatki estremi
muz. osnovni ton tonica
tekst. osnovni valj subbio di ordito
pren. (ključno) osnovno delo chiave di volta
pren. osnovno znanje alfabeto

osnovn|i (-a, -o) Grund- (besedni zaklad der Grundwortschatz, čas die Grundzeit, dolg die Grundschuld, fond der Grundstock, korak der Grundschritt, krog der Grundkreis, pogoj die Grundbedingung, pojem der Grundbegriff, položaj die Grundstellung, pomen die Grundbedeutung, profil das Grundprofil, tekst der Grundtext, beseda das Grundwort, cena der Grundpreis, črta die Grundlinie, ideja die Grundidee, der Grundgedanke, napaka der Grundfehler, das Grundübel, oblika die Grundform, taksa die Grundgebühr, pravilo die Grundregel, število die Grundzahl, vprašanje die Grundfrage, znanje das Grundwissen, živilo das Grundnahrungsmittel); (elementarni) elementar, Elementar- (pojem der Elementarbegriff)

òtēti ȍtmēm, òtmi, òtēh òtē, ȍteo ȍtela
I.
1. ugrabiti, s silo vzeti: razbojnici su mu oteli dijete; borio se da otme još koji dan da napiše štogod; oteti kome zalogaj iz usta; smrt ga je prerano otela
2. izviti: oteti kome što iz ruku
3. obvarovati pred: oteti zaboravu = od zaborava; njega nisam mogla oteti bijedi
4. oteti mah prevladati
II. oteti se
1. rešiti se, oteti se: pomoću Rusa oteli su se od Turaka
2. izviti se: ote mu se krik očajanja
3. zareči se: riječ mu se ote zareklo se mu je, beseda mu je ušla

oviārius 3 (ovis) ovčji: pecus Col. ovce (pl.), bráv; subst. oviāria -ae, f ovčjereja, ovčarstvo: Varr.; oviārium -iī, n ovč(n)ják (beseda, ki ni bila v rabi): Varr.

ovis -is, f (iz indoev. *Hou̯i-; prim. skr. ávi-, avikā́ ovca = gr. ὄις ali οἶς (= ὄƑις) = stvnem. ouwi, stvnem. ewit čreda ovac, awist, ewist ovčják, lit. avìs ovca, ãvinas oven, jarec, let. àuns oven, sl. ovca, oven, hr. óvca)

1. ovca: Ca., Pl., Ter., Varr., V., H., Col., Plin., Fest., P. F. idr., patiens iniuriae Ph., placida O., semimas O. koštrun (skópec, púgelj); preg.: ovem lupo committere Ter. volka postaviti za gospodarja ovčje črede (za ovčarja) = „kozla spustiti v zelnik “; podobno: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci.; metaf. (kot psovka) ovca neumna = neumnež, tepec, butelj: Pl.

2. meton. (pesn.) volna: et nigram Tyrio murice tingit ovem Tib.

Opomba: Po Varr. ap. Gell., Varr. ap. Non. je ta beseda masc., kadar označuje ovna.

padus¹ -ī, m (domnevno gal. beseda) bot. pád, neko drevo: pudet a Graecis Italiae rationem mutuari, Metrodorus tamen Scepsius dicit, quoniam circa fontem arbor multa sit picea, quales Gallice vocentur padi, hoc nomen accepisse, Ligurum quidem lingua amnem ipsum Bodincum vocari, quod significet fundo carentem Plin.

palaga in palacurna -ae, f (hispanska beseda) gruda (kepa) zlata: Plin.

palumbulus -ī, m (demin. k palumbus) (divji) golobček (kot ljubkovalna beseda): Ap.

pandō -ere, pandi, pansum ali passum (causativum k patere)

I.

1. razpeti (razpenjati), razprostreti (razprostirati), razpreti (razpirati): Plin., Vitr., Prud. idr., vela O., pennas V., bracchia pandit ulmus V., manibus ali palmis passis Ci., aciem pandere L. razširiti, capillus passus, crines passi C. idr. razpuščeni, (sc. pavo) pictā pandit spectacula caudā H. (pava) je lepo videti, ko razširi pisan rep; pren.: divina bona late se pandunt Ci. dobivajo daljnosežno moč (vpliv), verba passa Ap. nevezana beseda, proza.

2. occ. razgrniti (razgrinjati) za sušenje, (po)sušiti: uva passa Pl. (pl.) rozine = racemi passi V., lac passum O. usirjeno mleko, sir; šalj.: senex passus Luc. usahel starec. —

II.

1. odpreti (odpirati): Lucr., ianuam Pl., moenia urbis V., panduntur portae V., (sc. Cerberus) tria guttura pandens V., panditur planities L. se odpira, se razprostira.

2. metaf.
a) za hojo pripraviti (pripravljati), odpreti (odpirati) = narediti (delati) dostopno, prehodno, začen(ja)ti: rupem ferro pandunt L. si naredijo (utrejo) pot skozi skale, viam fugae, salutis L., panduntur inter ordines viae L. utiriti si, utreti si, ugladiti si, e faucibus angustis panditur mare L., spectacula H., tempora veris se pandunt Lucr.
b) razložiti (razlagati), povedati (pripovedovati), naznaniti (naznanjati), na znanje da(ja)ti, razode(va)ti: Cat., Lucan., Plin., Petr. idr., pande requirenti nomen O., ordine singula pandere V., partem Ausoniae pandit Apollo V.

pāpa¹ (pappa) -ae, f pap(ic)a (otroška beseda za jed): Varr. ap. Non.

pāpa² (pappa) -ae, m (prim. gr. πάππα, πάππας oče, παππίας očka, πάππος ded, got. papa oče, škof, nem. Papst; otroška beseda) oče, od tod škof: Eccl.

paradīsus -ī, m (gr. παράδεισος, perz. beseda)

1. velik park in zverinjak, park: Aug., Gell.

2. metaf. raj, paradiž
a) kot bivališče prvih dveh ljudi: Eccl.
b) kot bivališče zveličanih nebeški raj, nebesa, nebo: Eccl.

partir* [partir] verbe intransitif odpotovati, kreniti na pot; oditi; odleteti, odpeljati se; startati; figuré izginiti (madež); izpuhteti; figuré sprožiti se (orožje); izhajati, prihajati od; začeti se

à partir d'aujourd'hui od danes naprej
à partir d'ici od tod naprej
partir pour Paris odpotovati v Pariz
partir en voiture odpeljati se, odpotovati, oditi z avtom
partir en vacances iti na počitnice
être prêt à partir biti pripravljen za odhod
partir en voyage iti na potovanje
faire partir une allumette vžgati vžigalico
faire partir un cerf volant spustiti v zrak (papirnatega) zmaja
faire partir le coup sprožiti strel
faire partir le moteur pognati motor
partir d'un éclat de rire bruhniti, planiti v smeh
le mot est parti beseda je padla, je bila izrečena
il est parti de rien (figuré) začel je z nič, s skromnimi sredstvi
les vacances partent du 1^er juillet počitnice se začno s 1. julijem
un bouton de ma veste est parti en gumb na suknjiču mi je odletel, se mi je odtrgal
la tache est partie à la lessive madež je izginil pri pranju
avoir maille à partir avec quelqu'un imeti spor, obračun s kom

passer -eris, m

1. vrabec: Ci., Cat. idr., voluptas, quae passeribus nota est omnibus Ci., domesticus ali parietinus Aug., parietum passeres Aug.; kot ljubkovalna beseda: Pl.

2. neka ploščasta riba, „vrabec“ = kámbala ali pa navadna plošča: H., O., Col., Plin.

3. passer marīnus = struthiocamelus noj: Pl., Aus., P. F. — Kot priimek npr. M. Petronius Passer Varr. Mark Petronij Paser („Vrabec“).