-
ἀ-βασίλευτος 2 (βασιλεύς) brez vladarja, neodvisen, samostalen.
-
ἄ-βατος 2 (βαίνω) 1. brezpoten, nehoden, neprehoden (reka). 2. nedostopen, svet (kamor ne sme nihče stopiti) ψυχή čist, nedolžen – τὰ ἄβατα posvečen kraj, svetišče.
-
ἀ-βέβαιος 2 netrden, nestalen, nestanoviten, negotov, nezanesljiv; ἐν τῷ ἀβεβαίῳ (ἐξ ἀβεβαίου) na nevarnih tleh.
-
ἄ-βιος 2 ἀ-βίωτος 2 (βιόω) kar ni vredno življenja (βίος), neznosen, neprebiten; ἀβίωτόν ἐστιν ne more se živeti.
-
ἀ-βλαβής 2 (βλάβη) 1. nepoškodovan, nepokvarjen, nedolžen (βίος). 2. neškodljiv, brez nevarnosti, ki ne prinaša škode σπονδαί – adv. ἀβλαβῶς neomajljivo, sveto, brez nevarnosti.
-
ἄ-βλητος 2 ep. (βάλλω) nezadet, neranjen.
-
ἀ-βοήθητος 2 (βοηθέω) ki se ne da rešiti, brez pomoči, neozdravljiv.
-
ἀ-βούλητος 2 (βούλομαι) nezaželen, neprijeten, neugoden, ne hoteč, nerad.
-
ἁβρο-δίαιτος 2 (δίαιτα) razkošno živeč, mehkužen; τὸ ἁβροδίαιτον razkošno življenje, mehkužnost.
-
ἄ-βρομος 2 (βρέμω) ep. bučen, šumen.
-
ἁβρό-πλουτος 2 poet. bujen, bohoten, razkošno bogat.
-
ἄ-βροτος 3 in 2 ep. poet. neumrljiv, brezsmrten; božanski, svet.
-
ἄ-βυσσος 2 (βυσσός = morska globina) ion. poet. NT; brez dna, brezdanji, neizmeren, neskončen; subst. ἡ brezdno, prepad, pekel.
-
ἀγαθο-ειδής 2 (εἶδος) na videz dober.
-
ἀγαθο-ποιός 2 pravičen NT.
-
ἀγα-κλεής 2 (κλέος) slaven, sloveč, preslaven.
-
ἄ-γαμος 2 neoženjen, neomožen, samec; γάμος ἀ. nesrečen zakon.
-
ἀγά-ννιφος 2 ep. (νείφω) [Et. ννίφος iz σνιφος, slov. sneg] močno zasnežen, s snegom pokrit, snežen.
-
ἀγανό-φρων 2 (φρήν) ep. blag, prijazen.
-
ἀγά-ρροος 2 (ῥέω) ep. deroč.