Franja

Fauna -ae, f Fávna, Favnova hči ali žena (gl. Faunus): Lact., Serv., Macr., Isid.

Faunus -ī, m (najbrž sorodno z gr. ϑαῦνον Hes., frig. daoš volk; ker so Favnov praznik Lupercalia, je Favn prvotno „davitelj“, „volk“) Fávn, preroški poljski in gozdni bog, prej baje kralj v Laciju, Saturnov vnuk, Pikov sin, mož vile Marike, Acidov in Latinov oče; njegova žena je Fávna: Ci., H., L., O., Pr., responsa patris Fauni premit ore Latinus V., rex sollicitus monstris oracula Fauni fatidici genitoris adit V. (preročišče je bilo v dolini reke Aniene pod Tiburom in slapom Albuneje v logu). Nastopa tudi v množini (kakor gr. Πάνες) kot Faunī -ōrum Favni (tudi kot sinovi Favna in Favne), grdi, goli, repati škrati v kozlovski podobi, ki so popotnike strašili s pošastnimi prikaznimi in kriki (prim. Πάν: panika!): Ci., Lucr., H., Val. Fl., Q., Stat., Hier., agrestum numina, Fauni V., sunt mihi semidei, sunt … nymphae Faunique satyrique O. — Od tod

1. Faunālia -ium n favnalije, Favnov praznik, ki so ga obhajali ob decembrskih nonah: Acr., Porph.

2. Faunigena -ae, m (Faunus in gignere) Favnov sin = Latinus: O., Sil.; pl. Faunigenae -ārum, m Favnovi potomci = prebivalci Lacija: Sil.

Fausta -ae, f Fávsta, Milonova žena: Ci. ep.

first¹ [fə:st] pridevnik (firstly prislov)
prvi, najzgodnejši, prvovrsten

at first hand iz prve roke
ameriško first board začetni tečaj
first cause pravzrok
First Commoner predsednik spodnjega doma parlamenta
to come first biti najboljši
first day nedelja
first cost proizvodna cena
first finger kazalec
first floor britanska angleščina prvo nadstropje, ameriško pritličje
ameriško first, last and all the time nenehno, neomajno
First Lord of the Admiralty minister za mornarico
First Sea Lord komandant mornarice
First Lord of Treasury minister za državno zakladnico
to go first peljati se v prvem razredu
ameriško first lady prezidentova žena
first name krstno, dano ime
first night premiera
ameriško I could not get to the first base nobenega uspeha nisem imel
First International prva internacionala
first lieutenant nadporočnik
in the first place predvsem
at first sight na prvi pogled
first thing na prvem mestu; pogovorno navsezgodaj
first refusal predkupna pravica

foyer [fwaje] masculin ognjišče, figuré dom, družina; médecine žarišče; physique gorišče; figuré središče; théâtre foyer; pluriel domovina

femme féminin au foyer gospodinja; žena, ki ni v službi
distance féminin du foyer (optique) goriščna razdalja
foyer domestique domače ognjišče, gospodinjstvo
foyer du soldat dvorana v vojašnici za razvedrilo vojakov
foyer d'étudiants študentovski dom
foyer d'incendie žarišče, središče požara
foyer de troubles (politique) žarišče nemirov
fonder un foyer ustanoviti (si) družino, dom
quitter le foyer conjugal zapustiti dom
rentrer, retourner dans ses foyers vrniti se domov (npr. iz vojaške službe)
jeune foyer mlad zakonski pat

frāter, frātris, m (prim. osk. fratrúm = umbr. fratrum, fratrom = lat. fratrum, gr. φράτηρ, φράτωρ član fratrije (bratovščine), sl. brat = got. brōthar = strvnem. bruoder = nem. Bruder = ang. brother)

1. brat: frater cum sorore cubitavit Ci., uxoris frater Ci., Suet. svak, ženin brat, uxor fratris L. svakinja, bratova žena (jetrva), fratris filia Sen. ph. nečakinja, fratres cum fratribus C., consulis frater matre eadem genitus L. rodni brat, geminus fr. Pl., Pers. brat dvojček, gemini fratres Ci., V., L., O., Suet. ali fratres gemini Ci., H. = fratres gemelli O. brata dvojčka; occ. = Dioskura O. = dii fratres Suet., trigemini fratres L. bratje trojčki, germani fratres Pl., Ci., L. prava (rodna) brata, pravi (rodni) bratje, fratres uterini Cod. I. rodni bratje po eni materi; tudi o živalih: Cyprio velox cum fratre Lycisce O.; o rečeh: positi ex ordine fratres O. knjige enega (istega) pisca.

2. v pl.
a) sorojenci, bratje: fratres Aetnaei V. = Kiklopi, fratres coniurati V. = Giganti.
b) brat in sestra, bratje in sestre: Eutr., Icti., fratrum non incestus, sed incustoditus amor T. (o Silanu in njegovi sestri Kalvini).

3.
a) bratranec, bratič; s celotnim izrazom: frater patruelis „brat po stricu“, torej sin očetovega brata: frater patruelis et socer, F. Torquatus Ci., L. Cicero frater noster, cognatione patruelis, amore germanus Ci.; potem v povezavi samo frater: Iust., heredem Cn. Magium fratrem reliquit A. Aurius Ci., (Achilles) frater erat: fraterna peto O. (prim. O. Heroid. 8, 28), fratris cari flebile discidium Cat., Cotye fratre interfecto T., quas (insidias) Gotarzes fratri patefecit T.
b) (krvni) sorodnik sploh: Metellus frater inimici (Clodii) Ci. (bratranec po materi), agitans discordia fratres V., perfusi sanguine fratrum V., et sceleris pudet fratrumque H., Numida gratias de fratris (svakovega) filio remisso agit L., Suessiones fratres consanguineique Remorum C.

4.
a) kot ljubkovalna beseda (bratovski) prijatelj, bratec: volo, mi frater, fraterculo tuo credas Timarchides ap. Ci. (Orat. in Verrem 3, 66, 155), „frater“, „pater“ adde; ut cuique est actus, ita quemque facetus adopta H., vis, frater, ab ipsis ilibus? Iuv.; o ljubimcu: Tib., Mart., cum istius mulieris viro — fratre volui dicere Ci.; o živalih: salve frater (tako pravi osel merjascu pri Ph.).
b) brat kot jur.(držpr.) častni naslov, zavezni brat, pobratim: non modo hostes, sed etiam fratres nostri Aedui Ci., Aedui fratres consanguineique nostri saepenumero a senatu appellati Ci.,
c) kot nom. propr. Fratres Bratje, ime gora v Mavretaniji zaradi njihove medsebojne podobnosti: Mel., Plin.

futur, e [fütür] adjectif prihodnji, bodoč; masculin prihodnost, bodočnost; grammaire prihodnji čas, prihodnjik; masculin, féminin zaročenec, -nka

les futurs zaročenca, bodoča mož in žena
l'attente du futur pričakovanje bodočnosti
ofrrir des fleurs à la future dati cvetje zaročenki
le futur ministre bodoči minister

gioiēllo m dragulj, dragocen nakit, dragotina (tudi pren.):
un gioiello di moglie žena, ki je pravi dragulj

giornata f

1. dan:
giornata fredda mrzel dan
giornata afosa soparen dan
giornata lavorativa delovni dan
caporale di giornata voj. dežurni razvodnik
vivere alla giornata živeti iz rok v usta, živeti iz dneva v dan
andare a giornate biti nestalen, nepredvidljiv, muhast
in giornata, nella giornata danes, še danes
fare giornata in un luogo preživeti kje dan
compire la propria giornata pren. dopolniti svoje življenje

2. dnina, enodnevni zaslužek:
guadagnarsi la giornata zaslužiti dnino

3. dan hoda:
trovarsi a una giornata da Roma biti dan hoda od Rima

4. (svečan, prazničen) dan:
la giornata della donna dan žena

5. zgodovinski dogodek, zgodovinski dan, vstaja:
le cinque giornate di Milano Milanska vstaja

6. šport kolo:
ultima giornata del campionato zadnje kolo prvenstva

good¹ [gud] (primernik better, presežnik best) pridevnik
dober; ljubezniv; koristen, zadovoljiv, precejšen, znaten, obilen; zdrav, kreposten; zapeljiv; pravi, veljaven; svež, nepokvarjen; cel

all in good time vse o pravem času
as good as skoraj, tako rekoč
pogovorno good and popolnoma
to be as good as one's word biti mož beseda
good at, a good hand at spreten, mojster v čem
good cheer veseljačenje, požreševanje, krokanje, popivanje; pogum
a good deal precej
in good earnest čisto resno
be good enough to... bodi tako dober in...
so far so good doslej je še vse v redu
to feel good biti dobre volje
good for veljaven za
good for nothing zanič, neraben
good for you odlično
good form lepo vedenje
Good Friday veliki petek
from (ali on) good authority iz dobrega vira
with a good grace z dobro voljo
good gracious (ali heavens) za božjo voljo!
to hold good dobro se obnesti, obveljati
good humour dobra volja
his good lady njegova žena
good looks lepa zunanjost
to make good uspešno izvršiti
the good man of the house hišni gospodar
to have a good mind to do it imeti najboljši namen kaj storiti
good people škrati
as good as a play zabaven (prizor)
trgovina your good self vaša cenjena firma (v pismih)
good speed! mnogo sreče!
that's a good'un! ta je dobra!
to throw good money after bad razmetavati denar, zapravljati
to do a good turn izkazati ljubeznivost
good night! lahko noč!
good Lord! zaboga!
good for you! prav imaš
a good turn usluga
pogovorno good and ready popolnoma pripravljen

grísti to bite; (izjedati) to fret; (o kislini) to corrode; (o vesti) to prick, to sting; (peči, boleti) to smart; to worry

grize (žalostí) me I grieve
žena ga grize his wife leads him a cat and dog life
grísti se figurativno to grieve, to fret; to worry; to eat one's heart out
grísti se med seboj to torment one another, to lead a cat and dog life, to nag one another

grofica samostalnik
1. (plemiški naziv) ▸ grófnő
2. (grofova žena) ▸ grófné

grōsso

A) agg.

1. velik, debel:
stabile grosso velika stavba
fiume grosso narasla reka
mare grosso razburkano morje
dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
caccia grossa visoki, veliki lov
libro grosso debela knjiga
intestino grosso debelo črevo
dito grosso palec

2. gost:
vino grosso gosto vino
acqua grossa motna, blatna voda
tempo grosso kujavo vreme
fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah

3. krepek, zajeten:
un uomo grande e grosso velik in krepek mož
donna grossa noseča žena

4. pomemben, važen, sposoben:
grosso affare velik posel
pezzo grosso velika živina

5. hud, težak, težaven:
correre grossi rischi veliko tvegati
dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
questa è poi grossa! ta je pa debela!
farla grossa kozla ustreliti

6. pren. grob, neotesan:
gente grossa neotesanci
uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
grosso modo približno
ti sbagli di grosso hudo se motiš

B) m

1. najdebelejši del:
il grosso della coscia najdebelejši del stegna
il grosso del corpo prsni koš

2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
il grosso della fanteria glavnina pehote

3. važna oseba, velika živina:
fare il grande e il grosso postavljati se

4. groš
PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno

half¹ [ha:f, haæf] samostalnik (množina halves)
polovica; polletje
šport polčas; izenačenost (golf)
pravno stranka

one's better half boljša polovica, žena
the larger half večja polovica, večji del
too clever by half prepameten
to cry halves zahtevati enak del
to cut into halves razpoloviti
to do s.th. by halves površno, na pol kaj narediti
not good enough by half še zdaleč ne dovolj dobro
to go halves with s.o. razdeliti si s kom na pol
to go halves in razdeliti kaj na dva enaka dela
in half, in halves razpolovljen

harem samostalnik
1. nekdaj (del bivališča) ▸ hárem Harem je bil dom kar 4000 žensk, za katere so skrbeli evnuhi. ▸ A hárem 4000 nőnek adott otthont, akikről az eunuchok gondoskodtak.
Vstop v harem je bil dovoljen le njegovim prebivalcem in sultanu. ▸ A hárembe csak a hárem lakói és a szultán léphettek be.
Harem je bil izoliran od palače. ▸ A háremet elszigetelték a palotától.

2. (žene in ljubice moškega) ▸ háremAbdulah je za seboj pustil harem z ducatom vdov in okrog 20 otrok. ▸ Abdullah egy tucatnyi özvegyből álló háremet és körülbelül 20 gyermeket hagyott hátra.
Ženske v haremu so si preganjale dolgočasje z igrami in petjem. ▸ A háremben a nők játékokkal és énekléssel űzték el az unalmat.
Boris Kuhar se je zbližal s krajevnim sultanom, ki je imel v haremu sto žena. ▸ Boris Kuhar közel került a helyi szultánhoz, akinek száz nőből álló háreme volt.

3. (skupina žensk okoli moškega) ▸ háremBil je car kavarne, celo svoj harem je imel, oboževalke. ▸ Ő volt a kávézó császára, még saját háreme is volt, amely a rajongóiból állt.
Heidi je bila ena iz harema žensk, s katerimi se je Jack izmenjaje dobival. ▸ Heidi egyike volt azoknak a háremhölgyeknek, akikkel Jack felváltva találkozgatott.

4. (v zoologiji) ▸ háremPoligamni samci imajo hareme, v katerih je 4 do 10 samic z mladiči. ▸ A poligám hímek háremet tartanak, amelyben 4–10 nőstény él a kicsinyeivel.
Zebre živijo v čredah in vsak odrasel samec ima svoj harem samic. ▸ kontrastivno zanimivo A zebrák csordában élnek, és mindegyik felnőtt hímnek saját háreme van.

5. (zbirka stvari) ▸ hárem
Doma ima že pravi harem kitar. ▸ Otthon már egész háreme volt gitárokból.
Če ima Jupiter lahko cel harem lun, je sklepal Galileo, ima tudi naše Sonce lahko svojo družino planetov. ▸ Ha a Jupiternek egy egész háremnyi holdja lehet, a mi Napunknak is lehet egy egész családnyi bolygója, feltételezte Galileo.

Helena -ae, f (Ἑλένη) Hélena,

1. hči Jupitra (po drugih Tindareja) in Lede, sestra Kastorja in Poluksa, najlepša ženska svoje dobe, žena špartanskega kralja Menelaja; sin trojanskega kralja Priama Paris (Paris) jo je odvedel v Trojo, kar je povzročilo trojansko vojno. Po vojni se je Helena vrnila k Menelaju: Ci., V., H. idr., pri H., O., Mart. in Stat. tudi v gr. obl. Helenē -ēs. Apel. Helena = zapeljana žena (soproga): iuvenemque secuta relicto coniuge Penelope venit, abît Helene Mart.; v pl.: Helenae sequuntur Alexandros: Hier. Metaf. Helena (če sta se v nevihti ob ladji prikazala dva plamenčka (= ugodna dvojna luč Dioskurov), so ju mornarji imenovali Kastorja in Poluksa, če pa le en (neugoden) plamenček, so ga imenovali Heleno): Plin.

2. mati cesarja Konstantina Velikega: Aur., Eutr.

3. otok v Egejskem morju: Mel., Plin.

4. drugo ime mesta Illiberis (zdaj Elne) v Narbonski Galiji: Eutr.

Opomba: Stara obl. Belena po Q. in Prisc.

Herm-aphrodītus -ī, m (Ἑρμαφρόδιτος iz Ἑρμῆς in Ἀφροδίτη) Hermafrodít, v grški mitologiji Hermesov in Afroditin sin. Kot deček se je v Kariji kopal v studencu, imenovanem Salmakida (Σαλμακίς). Ko ga je istoimenska studenčna vila zastonj prosila ljubezni, je bogove prosila, naj jo na veke združijo z njim. Uslišali so jo in njuni telesi tako spojili, da je nastalo dvojno bitje, mož-žena, na pol mož, na pol žena: Hermaphroditus ait: nato date munera vestro, et pater et genitrix, amborum nomen habenti O. Od tod (tudi v pisavi hermaphroditus, hermafroditus) sploh dvospolnik = bitje z moškimi in ženskimi spolnimi organi, hermafrodit: Tit. fr., Mart., hermaphroditi utriusque sexus Plin., gignuntur et utriusque sexus, quos Hermaphroditos vocamus, olim androgynos vocatos Plin.; Kot adj. = dvospolen: hermaphroditae equae Plin.

híša (-e) f

1. casa:
kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
atrijska hiša casa ad atrio
večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
mestna hiša municipio, palazzo comunale
hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
hiša žalosti casa, dimora del defunto

2. (družina, rodbina) casa;
pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale

3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
založniška hiša (casa) editrice
trgovska hiša impresa, ditta commerciale

4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)

5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
pren. rojstna hiša il tetto natio
njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
polit. Bela hiša Casa Bianca
javna hiša casa di tolleranza
PREGOVORI:
žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa

hlȁče hlâča ž mn. hlače: jahaće hlače; duge, kratke, uske, široke hlače; danas i žene nose hlače; žena nosi hlače u ovoj kući v tej hiši je žena gospodar; derati hlače na školskim klupama; napuniti hlače podelati se v hlače; srce mu je palo u hlače; tresu mu se hlače

hláče (dolge) pantalon moški spol, (popularno) falzar moški spol , froc moški spol , grimpant moški spol ; (kratke) culotte ženski spol , (za šport) short moški spol ; (telovadne) culotte de gymnastique

jahalne hlače culotte de cheval (ali de cavalier, de peau)
hlače kavbojke blue-jean moški spol
smučarske hlače (pantalon) fuseau moški spol
spodnje hlače caleçon moški spol
kratke spodnje hlače slip moški spol
kopalne hlače caleçon (ali slip) de bain
(žena doma) hlače nositi porter la culotte
hlače se mu tresejo il tremble dans sa culotte, pogovorno il a la trouille (ali la frousse, les foies, la pétoche)