Franja

Zadetki iskanja

  • gŕlo (-a) n

    1. laringe; gola; strozza:
    (kronično) vnetje grla laringite; pog. mal di gola

    2. (najožji del predmeta) collo (di bottiglia); strozzatoio; zoccolo (di lampadina)

    3. publ.
    ozko grlo strozzatura

    4. adv.
    iz vsega grla, na vse grlo a gola spiegata, a piena voce
    pren. biti česa do grla sit averne fin sopra i capelli, essere stufo di qcs.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti suho grlo aver sete
    pren. poplakniti grlo sciacquarsi la bocca
    pren. nastaviti komu nož na grlo mettere qcn. alle strette, mettere il coltello alla gola di qcn.
    pren. pognati vse po grlu sperperare, scialacquare tutto
    beseda mu je obtičala v grlu la parola gli è rimasta nella strozza
    pren. voda mu že v grlo teče ha l'acqua alla gola
    strah ga je grabil, stiskal za grlo aveva una paura da morire
    žalost mu je stiskala grlo aveva, sentiva un groppo alla gola
  • gŕm (-a) m cespuglio, arbusto:
    okrasni grm cespuglio ornamentale
    brinov, jasminov grm cespuglio di ginepro, di gelsomino
    leskov grm nocciolo
    pren. to ne raste za vsakim grmom non si trova dappertutto
    za tem grmom tiči zajec questo è il nocciolo
  • grméti (-í)

    A) imperf. impers. ➞ zagrmeti tuonare

    B) grméti (-ím) imperf.

    1. tuonare, rombare; strepitare

    2. pren. piombare; rovinare:
    nesreča za nesrečo mu grmi na glavo gli è piombata addosso una disgrazia dopo l'altra
    pren. vse grmi na kup tutto rovina
  • grozíti (-ím)

    A) imperf. ➞ zagroziti

    1. minacciare:
    rad grozi, ne naredi pa nič spesso minaccia ma poi non fa niente
    hiša grozi, da se bo zrušila la casa minaccia di crollare

    2. pren. incombere, essere imminente, esserci pericolo:
    grozi epidemija kuge incombe il pericolo della peste
    grozilo ji je, da se zaduši c'era pericolo che soffocasse

    3. atterrire; incutere terrore, spavento:
    samota jo grozi la solitudine la atterrisce

    B) grozíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. (zgražati se, jeziti se) scandalizzarsi, arrabbiarsi:
    zdaj je prepozno groziti se è ormai troppo tardi per arrabbiarsi

    2. (bati se) temere, aver paura
  • grozôta (-e)

    A) f atrocità, orrore:
    vojne grozote le atrocità della guerra

    B) adv. (izraža zgražanje, ogorčenje) terribile, vergognoso:
    grozota, kaj počne današnja mladina è vergognoso quello che fanno i giovani d'oggi
  • gvíšno adv. pog. sicuramente, di sicuro:
    pog. počasi pa gvišno chi va piano va sano e va lontano
  • harmoníja (-e) f

    1. ekst. (ubranost, skladnost) armonia:
    barvna harmonija armonia di colori
    harmonija oblike in vsebine armonia di contenuto e forma

    2. muz. armonia
  • hebrejščin|a ženski spol (-e …) das Hebräisch(e)
    nova hebrejščina das Neuhebräisch(e)
  • hepatitis samostalnik
    (bolezen) ▸ hepatitis, hepatitisz
    virusni hepatitis ▸ vírusos hepatitis
    akutni hepatitis ▸ akut hepatitis
    kronični hepatitis ▸ krónikus hepatitis
    virus hepatitisa ▸ hepatitisvírus
    zdravljenje hepatitisa ▸ hepatitis kezelése, hepatitisz kezelése
    oblika hepatitisa ▸ hepatitis formája
    primer hepatitisa ▸ hepatitis esete
    cepljenje proti hepatitisu ▸ hepatitis elleni védőoltás
    cepivo proti hepatitisu ▸ hepatitis elleni oltóanyag
    okužen s hepatitisom ▸ hepatitisszel fertőzött
    okužba s hepatitisom ▸ hepatitisfertőzés
    testiranje na hepatitis ▸ hepatitisre tesztelés
    zdravilo za hepatitis ▸ hepatitis elleni gyógyszer
    Mnogi bolniki s hepatitisom okrevajo brez posebnega zdravljenja. ▸ Számos hepatitiszes beteg felépül külön kezelés nélkül.
    Maja leta 2009 sem dobil hepatitis in skoraj umrl. ▸ 2009 májusában hepatitiszt kaptam, és majdnem belehaltam.
    Do prenosa hepatitisa C z matere na otroka pride v manj kot 10 % nosečnosti. ▸ A hepatitis C terjedése anyáról gyermekre a terhességek kevesebb mint 10 százalékában fordul elő.
    Povezane iztočnice: alkoholni hepatitis, virusni hepatitis B, virusni hepatitis A, virusni hepatitis E, hepatitis B, hepatitis A, hepatitis E
  • híša (-e) f

    1. casa:
    kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
    kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
    pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
    montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
    atrijska hiša casa ad atrio
    večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
    arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
    pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
    mestna hiša municipio, palazzo comunale
    hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
    hiša žalosti casa, dimora del defunto

    2. (družina, rodbina) casa;
    pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
    meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale

    3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
    časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
    založniška hiša (casa) editrice
    trgovska hiša impresa, ditta commerciale

    4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)

    5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
    pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
    pren. rojstna hiša il tetto natio
    njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
    postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
    trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
    polit. Bela hiša Casa Bianca
    javna hiša casa di tolleranza
    PREGOVORI:
    žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa
  • hláče (hláč) f pl.

    1. obl. calzoni, pantaloni:
    nositi, obleči, sleči, strgati hlače portare, mettere, togliersi, stracciarsi i calzoni
    irhaste, platnene hlače calzoni di cuoio, di tela
    hlače do kolen calzoni alla zuava
    jahalne, smučarske hlače calzoni da equitazione, da sci
    dolge hlače calzoni lunghi
    kratke hlače calzoni corti, calzoncini, shorts
    spodnje hlače mutande
    hlače na zvonec calzoni a campana, a zampa d'elefante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hlače se mu tresejo, srce mu je v hlačah, podelal se je v hlače se l'è fatta nei calzoni, se l'è fatta sotto
    guliti, trgati hlače po šolskih klopeh scaldare i banchi
    šalj. izprašiti, pomeriti komu hlače accarezzare le spalle a qcn.
    šalj. v tej družini žena nosi hlače in questa casa è la moglie che comanda
    pog. pren. skočiti v hlače vestirsi in fretta e furia
    pren. koliko pa te je v hlačah?! su, fatti sotto, se hai coraggio

    2. teh. tubo a Y
  • hòd (hóda) m (hoja) cammino; andatura; vet. andatura lenta;
    zibati se v hodu avere un'andatura dondolante, andar dondoloni
    do vrha gore je ura hoda la vetta è a un'ora di cammino
    strojn. hod bata corsa del pistone
    strojn. mrtvi hod marcia in folle
  • hodíti (-im) imperf.

    1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
    hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
    hoditi sem in tja andare qua e là
    hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
    hoditi po prstih andare in punta di piedi
    hoditi ko polž andare a passo di lumaca
    hoditi po vseh štirih andare carponi
    pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

    2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
    hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
    hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

    3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
    že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
    že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

    4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
    hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
    hoditi v črnem portare il lutto
    hoditi bos andare scalzo

    5. (v zvezi s 'pot'):
    hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
    hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
    hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
    hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
    hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
    pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
    hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
    šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
    hoditi po glavi frullare in testa
    pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
    pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
    hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
    hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
    hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
    pog. hoditi (komu)
    narobe, navzkriž andare storto
    hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
    PREGOVORI:
    vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

    1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
    fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

    2. (v zvezi s 'kaj, nič')
    hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
    hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

    3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
    odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

    4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
    ali čemo iti? vogliamo andare?
    ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
    kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

    5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
    ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
    kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

    6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
    naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    usoda je hotela, da destino volle che
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
    pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
    o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
    pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
    pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
    ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
    pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
    največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
    več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
    to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
    hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
    pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
    hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare
  • hrána (-e) f

    1. cibo, nutrimento, alimento; vitto; piatto;
    rastlinska, živalska hrana nutrimento vegetale, animale
    kuhana, surova hrana cibo cotto, crudo
    dietna, izdatna, kalorična hrana cibo dietetico, abbondante, calorico
    domača, gostinska hrana cucina casalinga, di trattoria
    najljubša hrana il piatto preferito
    suha, topla hrana piatto freddo, caldo
    pension, kjer imajo hrano in stanovanje una pensione con (assicurato) vitto e alloggio

    2. pren. nutrimento, cibo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti na hrani v gostilni mangiare in trattoria
    imeti koga na hrani tenere uno a pensione
    poskrbeti za duševno hrano ljudi aver cura del nutrimento spirituale del prossimo
    biol., kem. beljakovinska hrana alimento proteico
    pren. topovska hrana carne da cannone
  • hraníti2 (-im)

    A) imperf. nutrire, sostentare, allevare, dar da mangiare:
    hraniti lačne dar da mangiare agli affamati
    hraniti živino dar da mangiare alle bestie

    2. mantenere

    3. knjiž. ekst. alimentare:
    radio hranijo baterije la radio è alimentata da batterie

    B) hraníti se (hránim se) imperf. refl. nutrirsi, cibarsi; mangiare:
    ptice se hranijo z žuželkami gli uccelli si nutrono di insetti
    hraniti se v menzi, doma mangiare alla mensa; mangiare a casa
  • hrbteníca (-e) f

    1. anat. spina dorsale; spina, colonna vertebrale:
    upogniti, vzravnati hrbtenico curvare, drizzare la spina dorsale

    2. pren. spina dorsale:
    črna metalurgija je hrbtenica industrializacije la siderurgia è la spina dorsale dell'industrializzazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    navt. ladijska hrbtenica paramezzale
    med. deformacija hrbtenice scoliosi
    pren. človek brez hrbtenice uomo senza spina dorsale
    pren. zlomiti hrbtenico piegare la volontà di qcn., costringere qcn. a piegarsi, a cedere
  • hríb (-a) m

    1. monte:
    pobočje, vrh hriba pendio, cima del monte
    strm, visok hrib monte ripido, alto
    čez hribe in doline per monti e per valli

    2. pl. hribi monti; montagna:
    biti doma s hribov essere un montanaro
    iti, hoditi v hribe andare in montagna
  • húd (-a -o)

    A) adj.

    1. severo, rigoroso

    2. adirato, arrabbiato:
    biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.

    3. ostile

    4. furioso, rabbioso (cane)

    5. cattivo; malvagio:
    sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
    hudo dejanje azione malvagia, cattiva

    6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
    hude novice brutte notizie
    hudi časi brutti tempi
    huda ura temporale

    7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
    hud mraz freddo terribile
    huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
    huda bolečina forte dolore
    hud kašelj forte tosse
    hud bolnik malato grave
    hud klanec forte, ripida salita
    pren. hud lovec cacciatore appassionato
    hud pijanec bevitore incorreggibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hud udarec terribile colpo
    pren. biti hud na denar essere avido di denaro
    delati hudo kri far cattivo sangue
    biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
    čeb. huda gniloba covata a sacco

    B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
    huda je za delo è difficile trovar lavoro
    pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
    povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
    umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
    pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
    prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
    ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
    nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto
  • hudíč (-a) m

    1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
    črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
    prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    izganjati hudiča esorcizzare il demonio
    knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

    2. (kot kletvica)
    hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
    tristo hudičev! per mille diavoli!
    pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

    3. (hudoben človek) demonio:
    ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
    noben hudič nessuno
    vsak hudič chiunque, il primo venuto
    vsega hudiča ogni sorta di cose
    zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
    vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
    pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
    pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
    zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

    5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
    delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

    6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
    hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
    kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

    7. pog. pren. (v povedni rabi)
    a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
    hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
    b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
    hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

    8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
    bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
    na hudiče sem truden sono stanco morto
    'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

    9. pog. pren. (v medmetni rabi)
    a) (izraža močno čustveno prizadetost)
    kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
    b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
    c) (izraža podkrepitev trditve)
    tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
    č) (izraža jezo nad kom)
    hudič naj ga vzame e vada al diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
    pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
    to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
    kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
    pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
    pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
    če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
    imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
    pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
    pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
    pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
    pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
    pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
    pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
    pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
    hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
    kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca