Franja

abdicate [ǽbdikeit] prehodni glagol & neprehodni glagol (to)
odreči se, odpovedati se, abdicirati
pravno razdediniti; zahvaliti se

abdiquer [-ke] verbe transitif odreči se, odpovedati se (le pouvoir oblasti); odložiti (funkcijo); figuré odstopiti (quelque chose od česa); verbe intransitif abdicirati, odpovedati se, odstopiti

j'abdique, c'est trop difficile odstopam, to je pretežko
le roi abdiqua en faveur de son fils kralj se je odpovedal prestolu v korist svojega sina

abecéda alphabet; ABC

abecéda za slepce Braille
abecéda za gluhoneme deaf and dumb alphabet
po abecédi alphabetically
urediti po abecédi to put in alphabetical order; (knjižno) to alphabetize

abecéden alphabetic(al); ABC; abecedarian, abecedary

v abecédnem redu alphabctically; in alphabetical order
abecédni seznam alphabetical list, register, catalogue
abecédno kazalo alphabetical index
abecédni železniški vozni red (VB) ABC
urediti po abecédnem redu to arrange alphabetically
klicati po abecédnem redu to call alphabetically, to call the roll; (v šoli) to call the register

abecednik samostalnik
1. (priročnik) ▸ ábécéskönyv
Vse tri abecednike je Trubar pripravil zato, da bi Slovencem razložil, kako naj berejo zapisano besedo. ▸ Trubar mindhárom ábécéskönyvet azért készítette, hogy a szlovénoknak elmagyarázza, hogyan kell olvasni az írott szót.

2. (osnove določenega področja) ▸ ábécé, približek prevedka ▸ alapvető ismeret
To je prva črka v abecedniku Silicijeve doline. ▸ Ez az első betű a Szilícium-völgy ábécéjében.
Nameravajo pripraviti nekakšen abecednik zakonov za gostince. ▸ kontrastivno zanimivo A vendéglátósok számára a törvényekről egy alapvető kézikönyvszerűséget terveznek összeállítani.
Pol leta so se ukvarjali z abecednikom podjetništva: osnove ekonomije, elektronska obdelava podatkov, poslovna angleščina itd. ▸ kontrastivno zanimivo Fél éven keresztül a vállalkozás alapvető ismereteivel foglalkoztak: a közgazdaságtan alapjai, az elektronikus adatfeldolgozás, az üzleti angol stb.

abed [əbéd] prislov
v postelji, v posteljo

abed with priklenjen na posteljo zaradi
to be brought abed roditi

abe(e) [əbí:] pridevnik pogovorno

to let abe(e) pri miru pustiti

abeō -īre -iī -itūrus

1. oditi, iti od kod, odhajati, odpotovati: abeam an maneam Pl., abiit, excessit, evasit, erupit Ci.; pogosto imp.: abi, nuntia Romanis L. pojdi in naznani; (ljubeznivo zavračajoč): abi, ludis me, credo Ter. pojdi, ti me menda zasmehuješ , abi, virum te iudico Ter. pojdi, ti si možak; (zmerjaje odganjajoč): abito, quo lubet ali abito, quo voles Pl. poberi se, abi in malam rem ali in malam crucem Pl. vrag te nesi, bes te plentaj, abin' (gl. v opombi) hinc in malam rem? Ter. se ne pobereš = poberi se, pojdi zlodejem gost, quin tu abis in malam pestem malumque cruciatum? Ci. da bi te kuga pobrala in vse zlo, abi cum ... rogationibus tuis L. pojdi se solit s ...; (rahlo odpravljajoč): non es avarus, abi H. odpuščen si. Izhodišče: abire hinc Pl., L., illinc, inde Ci., unde abii? V., ut unde abissent, eodem statim redirent Ci., v abl.: urbe, domo Pl., comitio L., montibus his V., sedibus, Suriā T., toda abire fugā (abl. modi) V. bežeč, equis (abl. instrumenti) L. odjezditi; pren.: abire magistratu Ci., L., T. ali consulatu Ci. ep. ali flaminio L., Val. Max. ali sacerdotio Gell. ali honore Suet. ali tutelā Icti. odstopiti (odstopati) od ...; večinoma s praep.: ab urbe L., ab his locis Pl., a subselliis Ci.; ex concilio, ex regno L., ex agris atque urbibus Ci., ex Africā S.; de Siciliā, de provincia Ci.; poseb. ab oculis Pl., Sen. ph. ali ex oculis L. ali e(x) conspectu Pl., C., S. izpred oči izginiti; res abit ab aliquo Ci. uhaja komu, ne dobi je (na dražbi). Smer: huc Ter., quo, aliquo Pl., quorsum H., Val. Max., pretium retro abit Plin. iun. niža se; z acc.: foras Ter., rus Pl., domum Ter., L., suas domos L., abi tuam viam Pl.; s praep.: in aliquas terras Ci., in nubes O. vzplavati, in Tuscos in exsilium, in Volscos exsulatum L.; ad Pompeium Vell., per angiportum ad herum Pl.; sub iugum L.; trans mare Amm.; abis periturus (v smrt) V.; z inf.: abi quaerere Pl.; s predik. določilom: (na kak način) oditi, odhajati, odnesti jo, (poseb. o vojakih in vojnah) bojišče zapustiti (zapuščati): Ca. fr., Val. Max., Arn., sublimis abiit L., pauci integri abeunt S., omnia malle quam victi abire S., ne hostes inultos abire sinat S., bellis victor abibat omnibus V., nemo non donatus (prazen) abibit V., tu missus abibis H., boš (sodno) oproščen, Hector abit violatus vulnere nullo O., inde abiere Romani ut victores, Etrusci pro victis L. kakor že zmagovalci, kakor že premaganci; z adv.: honeste abire Ter., ne impune abeat Varr., impune abeuntem hostem sequi Cu.; od tod abs.: neque eum, si illo accessisset, abiturum Ci.; pren.: (o dejanju samem) osta(ja)ti brez posledic: Ter., Sen. ph. et tr., non posse istaec sic abire Ci. kar tako ostati, non hoc tibi sic abibit Cat. kazen za to ti ne uide.

2. pren.
a) preteči, miniti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se: Ca. fr., Val. Fl., Mel., abiit hora Ter., abiit ille annus, illud tempus Ci., fides, timor, terror L., pestilentia Ci., abit somnus, abibit amor O., abeunt pallorque situsque O., abeuntia vela O., abit sucus in aëra, spiritus in auras O., sol abit Pl. zahaja, abeunt in nubila montes Sil.: evfem.: oditi (o smrti): Luc. ap. Non., e medio Ter., in communem locum Pl., e vitā Ci., ad deos Ci., ad plures Petr., abiturus illuc, quo priores abierunt Ph.
b) prodreti (prodirati): cornus sub pectus abit V., vis mali abit per artus O., longius nefas abiit O. se je razpasla.
c) oddaljiti (oddaljevati) se, odstopiti (odstopati) od česa, zaiti (zahajati) vstran (v govoru): Naev. fr., non longe abieris Ci. ni ti treba daleč iskati zgledov, nec nunc incepto longius abierim T., vide, quo iudicium meum abeat Sen. ph. kam meri, quid ad istas ineptias abis? Ci., abeo a sensibus Ci., ne longius abeam Ci., etiam tu hinc abis? Ci. tudi ti se izneverjaš moji stvari? illuc, unde abii, redeo H., ab. a iure Ci. pravico kršiti, ab emptione Icti. razdreti kupčijo.
č) preiti, prehajati na koga: Sen. rh., ad sanos abeat tutela propinquos H., abit res a consilio (ducis) ad vires ... pugnantium N., abire in avi mores L. privaditi se jim, in ora hominum pro ludibrio L. priti ljudem v zobe in posmeh; occ. preiti, prehajati, spremeniti (spreminjati) se v kaj: Luc. ap. Varr., abire in radices Ca. ali in semen Plin., vestes in villos abeunt O., deus in flammas abiit O., in auras aëraque umor abit O., abire in ventos O., abeunt studia in mores O. se spremene v načela; gram. e in u abiit Varr. je prešel.
d) porabiti (porabljati) se, (po)trošiti se: in quos sumptus abeunt fructus praediorium? Ci.

Opomba: Abin' = abisne: Kom.; impers.: abire me vis; abibitur Pl. pojdem, ne irrito incepto abiretur L.; pf. abī: Stat., abit: Pl., Ter. in poklas. pesn., abīvit Aug., ábiĕrunt Ph.; inf. pf. skoraj redno abisse, le pesn. abiise.

aberration [-rasjɔ̃] féminin odmik, odklon; astronomie aberacija; figuré zmota, zabloda, nesmisel

par quelle aberration as-tu pu faire cela? kako si se mogel tako zmotiti in to napraviti?
c'est une aberration! to je zabloda, nesmisel!

abet [əbét] prehodni glagol
podpirati, pomagati; dajati potuho, hujskati

to aid and abet biti sokriv

abêtir [abɛtir] verbe transitif poneumniti

s'abêtir otopeti, bedast postati
ces lectures abêtissent les enfants to čtivo poneumlja otroke
il s'abêtit dans ce milieu čisto otopel bo v tem okolju

abeyance [əbéiəns] samostalnik
negotovost; zastoj, odlašanje; neveljavnost
pravno začasna ukinitev

in abeyance nerešen
to fall into abeyance biti nerešeno, odloženo
bills in abeyance neplačani računi

abhorrence [əbhɔ́:rəns] samostalnik
stud, gnus, mržnja

to hold in abhorrence mrziti
it is my abhorrence gnusi se mi, zoprno mi je

abhorrent [abhɔ́:rənt] pridevnik (abhorrently prislov) (to komu)
zoprn, ostuden, odvraten, priskuten, ogaben

abhorrent from nezdružljiv s

abiciō -ere -iēcī -iectum (ab in iacĕ,re)

I.

1. odvreči, odmetati, proč, vstran, od sebe, s sebe vreči (metati): togam Ci., scutum Ci., suasor fui armorum non deponendorum, sed abiciendorum Ci. ep., si te forte uret sarcina ..., abicito H., statuas aëneas in propatulo domi abiecit N., abi. amiculum Ci., infantes Arn. izpostaviti; preg.: abi. scutum, hastam Ci. = vse pustiti, obupati.

2. pren.
a) pognati, (po)tratiti: Pl., Ter., pecuniam Ci., moecha agros abiciet Ph.
b) odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se čemu, izogniti (izogibati) se česa, pustiti (puščati) kaj: Pl., memoriam veteris doloris, dolorem, curam, oboedientiam, amorem, timorem, aedificationem, consilium aedificandi, consilium belli faciendi Ci., spem omnem Ci., Cu., salutem pro aliquo ali vitam Ci. žrtvovati, personam abicere et sumere Ci., se abi. Ci. sam nad sabo obupati, abiciamus ista Ci. pustimo to, sapere est abiectis utile nugis H. pustivši šale, abi. legem L., uxorem Aur. zavreči.

— II.

1. dol, na tla vreči (metati): glebam in sepulcrum Varr., Cu., anulum in mare Ci. ali in profundum Val. Max., phialam in pelagus Cu., insigne regium de capite Ci., frumentum ex equo L., tela ex vallo C., caput centurionis ante pedes eius L.; pogosto refl.: se in herba Ci., se in puteos Cu. ali se e muro in mare Ci. strmoglaviti, se humi Plin. = corpus humi Cu., ubi se abiceret T.; abs.: multis vulneribus acceptis se abiecit exanimatus Ci., de industriā se abiecit Val. Max.; poseb.o prosečih: abi. se ad pedes ali se alicui ad pedes ali se ad alicuius pedes Ci. na kolena pasti, vreči se pred koga, poklekniti pred kom, ego me plurimis pro te supplicem abieci Ci. pred mnogimi sem zate proseč padel na kolena; occ. (v boju) pobi(ja)ti, podreti (podirati), uničiti (uničevati): Val. Fl., Servilium ad terram virgis abiectum Ci., super abiectum (hostem) pede nixus V.; abi. Erymanthiam beluam Ci.: poët. podreti, ustreliti

2. oddaljiti: tenebris abiectis Enn., Ap. ko je bila prešla.

3. pren.
a) poraziti, ponižati (poniževati), znižati (zniževati), (o)slabiti, omalovaževati: intercessorem Ci., sic te abicies atque prosternes, ut ... Ci., exaggerantem virtutem Ci., auctoritatem senatūs Ci., extenuantem cetera et abicientem Ci., natura ceteras animantes ad pastum abiecit Ci. je uklonila, cogitationes suas in rem tam humilem abicere Ci. tako nizko nameriti, ea lex tota a me reprehensa et abiecta est Ci., abi. hostem, inimicum Val. Max., animum Q. srčnost vzeti duhu.
b) (v govoru) nemarno podtakniti (podtikati): numquam agit hunc versum Roscius ..., sed abicit Ci., ponendus est ... ambitus, non abiciendus Ci. perioda se mora polagoma zaključevati, ne pa naenkrat končati. — Od tod adj. pt. pf. abiectus 3, adv. -ē

I.

1. (tja) vržen: olor udis abiectus in herbis O. ležeč.

2. nemarno izdelan, nemaren, nizek = brez poleta: comicorum senarii propter similitudinem sermonis ... sunt abiecti Ci., oratio humilis et abiecta Ci. (naspr. alta et exaggerata).

— II.

1. podrt, poražen, oslabljen: Mars spoliantem evertit ab abiecto Ci. od premaganega, nimiis adversarii viribus abiectus Ci., civitas Spartana iacet armis nostris abiecta Val. Max.

2. pren.
a) pobit, potrt, malosrčen, malodušen, obupan: se perculsum atque abiectum sentit Ci., abiecta metu filia (civitas) Ci., nec abiecte illum casum tuli Ci., ne quid abiecte faciamus Ci.; z loc.: maestior et abiectior animi (v srcu) L.
b) nizek (po rodu, stanu ali mišljenju), zavržen, zaničljiv, podel: Aur., vestra familia abiecta et obscura Ci., homines abiecti ac perditi Ci., nihil humile, nihil abiectum cogitare Ci., aut animus abiectior aut spes fractior Ci., animus abiectissimus Q., abiectissimum negotium Val. Max., sordidus et abiectius nati T., abiectius se proicere Amm.

abide^* [əbáid]

1. neprehodni glagol
ostati, vztrajati; zadrževati se, prebivati, stanovati; zadovoljiti se; nuditi pomoč

2. prehodni glagol
(po)čakati; prenašati; vzdržati kaj

I cannot abide ne prenesem
to abide the issue čakati na odločitev

ability [əbíliti] samostalnik
zmožnost, sposobnost, spretnost
trgovina plačilna zmožnost, solventnost

abilities množina nadarjenost, talent
to the best of my ability kolikor zmorem

ab intestato

dedič ab intestato heir-at-law
podedovati ab intestato to inherit from an intestate person

abjure [abdžúə] prehodni glagol
pravno s prisego zanikati, preklicati; odreči se
ameriško zapriseči se ob sprejetju državljanstva

to abjure the realm s prisego obljubiti, da zapustimo državo

ablaze [əbléiz] prislov & povedkovnik pridevnik
v plamenih, goreč, žareč, blesteč
figurativno razburjen, ves iz sebe (with zaradi)

to set ablaze zanetiti, vžgati
to be ablaze with anger biti ves iz sebe od jeze