Franja

stem¹ [stem]

1. samostalnik
botanika steblo, deblo; pecelj, rebro
zoologija peresni tulec; trup (stebra); cev (termometra); cevka (pipe); držalo (čaše); kolesce na uri za navijanje in nameščanje kazalcev
slovnica osnova, deblo, koren; izvor, rod, pleme, pokolenje

stem of an apple pecelj pri jabolku
of noble stem plemiškega rodu

2. prehodni glagol
osvoboditi (od) peclja
neprehodni glagol
izvirati, izhajati; imeti koren (from v)

stem³ [stem]

1. prehodni glagol
ustaviti, zadržati, zajeziti (reko itd.) z nasipom; ustaviti (krvavenje); zamašiti (luknjo), zatesniti
figurativno preprečiti, ovirati, zadrževati (kaj)
neprehodni glagol
navtika pluti proti toku; nehati, ustaviti se (o krvavenju); brzdati se; upirati se (čemu)

double stemming pluženje (pri smučanju)
to stem the tide boriti se proti toku, upirati se toku, figurativno zajeziti nadaljnje širjenje

2. samostalnik
zaviranje (pri smučanju)

Stena -ōrum, n (Στενά) Sténa (Sténe) = Sotéska, soteska pri Antigoneji v Haoniji: L.

sténj mèche ženski spol

svečni stenj mèche de bougie
stenj pri svetilki mèche de lampe (à huile)

sténj mecha f

svečni stenj pábilo m, pabilo m
stenj pri svetilki mecha f de lámpara

stereotip samostalnik
1. pogosto v množini (o vnaprejšnji sodbi) ▸ sztereotípia, sztereotipikus kép, sztereotip képV Jugoslaviji je o Slovencih vladal stereotip, da so zadržani, da niso tako odprti. ▸ Jugoszláviában a szlovénokról az volt a sztereotipikus kép, hogy zárkózottak, hogy nem annyira nyitottak.
Stereotipi pogosto nastajajo zaradi premajhnega poznavanja problema, dogajanja. ▸ A sztereotípiák gyakran a probléma, a történések ismeretének a hiányából erednek.
Treba je tudi razbiti stereotip o tem, da je splavov vedno več. ▸ El kell oszlatni azt a sztereotípiát is, hogy egyre több az abortusz.
Serija je naredila tudi pomembne korake naprej pri rušenju rasnih stereotipov. ▸ A sorozat fontos lépéseket tett a faji sztereotípiák megdöntésében is.

2. (o posplošeni podobi) ▸ sztereotípia
Je stereotip ameriškega delavca – neumen, nespreten in netoleranten. ▸ Az amerikai dolgozó sztereotípiája – buta, ügyetlen és nem toleráns.
Nočem biti stereotip šefa kuhinje z visoko kapo in kuhati po preživetih pravilih. ▸ Nem akarok a főzősapkás séf sztereotípiája lenni, aki elavult szabályok szerint főz.
Od vseh večjih andaluzijskih mest je morda Jerez tisto, ki najbolj tipično predstavlja stereotip Španije. ▸ Az összes nagyobb andalúziai város közül talán Jerez az, amely a legjobban megmutatja a Spanyolországgal kapcsolatos sztereotípiákat.

3. nekdaj, tiskarstvo (tiskovna forma) ▸ sztereotípia
V preteklosti so pogosto uporabljali odlitke oziroma stereotipe, sedaj pa so jih izpodrinile svetločutne fotopolimerne plošče. ▸ Régebben gyakran használtak öntvényeket vagy sztereotípiákat, de ezeket mára felváltották a fényérzékeny fotopolimer lemezek.

stesso

A) agg.

1. isti:
è sempre la stessa storia vedno ista pesem
al tempo stesso, nello stesso tempo istočasno; ekst. hkrati

2. (v podkrepitev) sam, osebno:
la mostra è stata inaugurata dal presidente stesso predsednik osebno je odprl razstavo

3. še, prav:
oggi stesso še danes

4. celo, sam:
lo stesso modo con cui si comporta lo squalifica sam način, kako se obnaša, ga postavlja v slabo luč

B) pron.

1. isti, ista oseba

2. isto:
fa lo stesso isto je, vseeno je
essere sempre alle stesse biti vedno pri istem, pri starem

3. absol. pog.
lo stesso vseeno

Steuer¹, das, (-s, -) krmilo, volan; hinter dem Steuer za volanom; am Steuer pri krmilu ( tudi figurativ )

steward [stjúəd]

1. samostalnik
strežaj (na letalu, ladji); upravitelj (posestva); oskrbnik, gospodar, nadzornik; ekonom (kolidža, bólnice itd.), dobavitelj živeža; reditelj (na dirkah, prireditvah, svečanostih)
zgodovina majordom, upravitelj (hiše)

Lord High Steward of England uslužbenec, ki vodi kronanje ali predseduje pri sojenju visokim plemičem

2. prehodni glagol
upravljati
neprehodni glagol
servirati, streči; opravljati oskrbniške dolžnosti

stick¹ [stik]

1. samostalnik
palica, gorjača, sprehajalna palica; prot, šiba; bat, kij; držalo, držaj, toporišče, nasadilo; steblo, kocen
glasba dirigentska paličica, taktirka; tablica (čokolade)
navtika, hudomušno jambor
tisk vrstičnik
sleng revolver
množina protje, šibje, polena (kot kurivo)
figurativno, pogovorno dolgočasnež, sitnež
britanska angleščina, sleng lomilno orodje, lomilka

in a cleft stick v precepu, v škripcih
a few sticks of furniture nekaj kosov pohištva
any stick to beat a dog figurativno pretveza se hitro najde, sovraštvo ne izbira sredstev
the big stick ameriško, sleng politika grožnje z vojno drugi državi
as cross as two sticks figurativno pasje slabe volje
drum stick paličica za bobnanje
broom stick držaj metle
fiddle stick lok
gold stick zlata palica (ali njen nosilec), ki jo nosi polkovnik garde ob svečanih prilikah
riding on a stick broom jahanje (čarovnic) na metli
single stick lesena palica s ščitkom za roko (pri mečevanju)
sword stick votla palica, v kateri je bodalo
walking stick sprehajalna palica
the wrong end of the stick figurativno neugoden položaj; popačeno poročilo
to be beaten with one's own stick biti tepen z lastno palico, sam sebi jamo izkopati
to be in a cleft stick biti v precepu, v škripcih, v brezizhodnem položaju
it is easy to find a stick to beat a dog figurativno lahko je najti pretvezo
to cut one's stick sleng popihati jo, oditi
to get hold of the wrong end of the stick figurativno napačno (kaj) razumeti
to give a boy a stick šibati dečka
to pick up sticks pobirati vejevje (za kurjavo)
he wants the stick figurativno on potrebuje palico (batine)

2. prehodni glagol
podpreti (rastlino) s palico
tisk (po)staviti črke

stigmate [stigmat] masculin stigma; médecine ranica ali rdeča pega (znamenje histerije), brazgotina; značilno znamenje sploh; vtisnjeno znamenje ali žig; figuré sramotno znamenje

stigmates pluriel de la petite vérole znamenja črnih koz
(religion) stigmates pluriel znamenja (Kristusovih) ran na telesu verskih gorečnikov ali histerikov; zoologie dihalna odprtina traheje pri žuželkah

stik¹ moški spol (-a …)

1. (dotik) die Berührung, die Tuchfühlung, (navezava) der [Anschluß] Anschluss

2. der Kontakt (telesni Körperkontakt)
stiki množina Kontakte množina
|
navezovanje stikov die Fühlungnahme
ki ima težave pri navezovanju stikov kontaktgestört
negovanje stikov die Kontaktpflege
nezmožen/nesposoben za navezovanje stikov kontaktunfähig
nezmožnost navezovanja stikov die Kontaktunfähigkeit, omejena zmožnost: die Kontaktarmut
pomanjkanje stikov die Kontaktarmut
poskus navezave stika der Annäherungsversuch
prepoved/preprečitev stikov die Kontaktsperre
težava pri navezovanju stikov die Kontaktschwierigkeit
zavrtost v navezovanju stikov die Kontaktschwäche
zavrt v navezovanju stikov kontaktschwach
bati se stikov/izogibati se stikom kontaktscheu sein
navezati stike z in Verbindung treten mit, Kontakt aufnehmen mit
ki rad navezuje stike kontaktfreudig
ki nerad navezuje stike kontaktscheu, kontaktarm
odprtost za stike die Kontaktfähigkeit, Kontaktbereitschaft
odprt za stike kontaktfähig
pogrešati stike unter Kontaktmangel leiden
prekiniti stike z brechen mit, [Schluß] Schluss machen mit
priti v stik z in Berührung kommen mit
spraviti v stik z in Berührung bringen mit
stopiti v stik z/vzpostaviti stike z Kontakt aufnehmen mit, Kontakte herstellen mit
vzpostavljanje/navezovanje stika die Kontaktaufnahme
biti v stiku in Verbindung sein, Tuchfühlung haben mit, in Kontakt stehen mit
ostati v stik in Verbindung bleiben, (ne prekiniti pogovorov) im Gespräch bleiben, s stroko: die Fühlung nicht verlieren
v osebnem stiku von Mensch zu Mensch ➞ → stiki z javnostjo

stiletto množina stilettos, stilettes [stilétou]

1. samostalnik
bodalce, stilet; šilo

2. prehodni glagol
zabosti z bodalom

stiletto heel visoka in ozka peta (pri ženskih čevljih)

Stimme, die, (-, -n) glas; beratende Stimme posvetovalni glas; innere Stimme notranji glas, glas vesti; die Stimme des Herzens glas srca; der Stimme des Herzens/der Vernunft folgen poslušati srce/pamet; mit halber Stimme polglasno; gut bei Stimme sein imeti močen glas; keine Stimme haben biti brez glasu; die Stimme verlieren izgubiti glas; seine Stimme abgeben bei Abstimmungen, Wahlen: glasovati; sich der Stimme enthalten vzdržati se (pri glasovanju)

stint¹ [stint] samostalnik
meja, omejitev; določen, dodeljen del dela (posla); predpisana mera; delež, določena vsota

without stint, with no stint brez omejevanja, brez varčevanja truda ali denarja
to do one's daily stint opraviti svoj dnevni obrok dela
to exceed one's stint prekoračiti svoj delež
he laboured without stint nobenega truda se ni bal pri delu

stint² [stint] prehodni glagol
omejiti, stisniti, zategniti, varčevati (in z)
skopo dajati, skopariti; od ust komu pritrgovati, ne privoščiti (hrane); dodeliti določeno nalogo; zaskočiti, obrejiti (kobilo)
zastarelo nehati (kaj) delati, prekiniti
neprehodni glagol
omejevati se, biti varčen

he stints his children of milk skopari pri mleku za otroke
to stint food (money) skopariti s hrano (z denarjem)
to stint o.s. omejevati se, ne si privoščiti potrebnega, skrajno skopariti
stinted omejen, pičel

stīpendium -iī, n (iz *stip[i]-pendium: stĭps in pendĕre denar odtehtati (odtehtavati)) stīpendium torej = odtehtavanje denarja, odtehtani denar; od tod

1. = aes militare mezda, plačilo za vojaško službo (vojaščino), vojaška plača; v Rimu so jo vpeljali l. 406: Varr., Iust., Amm., stipendium militare L., Plin. ali militum Cu., militum stipendia Plin., stipendium duum mensum Cu., stipendiorum solutio Iust., cum stipendium ab legionibus flagitaretur C., alicui (militibus, equitibus, exercitui) stipendium dare L., Brutus in Ci. ep., C. ali numerare Ci. ali exsolvere L., Lamp. ali persolvere Ci. ep., idem (sc. senatus) … victorem exercitum stipendio adfecit Ci., stipendium alicui decernere Ci. ep. ali constituere Q., modum (količino, vsoto) stipendii sibi ipsi constituere conati sunt Vell., stipendium accipere L., fraudare ali avertere C. poneveriti (poneverjati), ukrasti, (i)zmakniti, augere C., stipendium (stipendia) merere ali mereri vojaško mezdo (za)služiti, služiti v vojski, opravljati vojaško službo, biti v vojaški službi: primum stipendium meruit annorum decem septemque N., si statim stipendia mereri coeperamus Ci., auxiliaria stipendia mereri T. služiti pri pomožnih četah, služiti v pomožnih enotah, stipendiis honestis militare Eutr. v vojski imeti imenitno mesto (visok položaj), v vojski imeti visok čin.

2. meton.
a) vojna služba, vojaška služba, vojaška kariera, vojaščina: homo nullius stipendii S. ki ni nikdar služil vojske (v vojski), ki ni bil nikoli vojak, sextus decimus stipendii annus T.; večinoma v pl.: Vell. idr., finis stipendiorum Ci., partem militum, qui iam stipendiis confecti (po drugih confectis) erant, dimisit Ci., stipendia facere S. kot vojak služiti, opravljati vojaško (vojno) službo, cum stipendia … faciebatis L., cum stipendia pedibus (peš, kot pešec, v pehoti) propter paupertatem fecisset L., emerita stipendia S., L. doslužena vojaščina, končan vojaški rok, končana vojaška služba, fortissimae militiae stipendia emeritus Val. Max. zelo pogumno dosluživši vojaško službo, decimum annum dilectibus stipendiis se exhaustos esse L., stipendia implere L. epit., explere T., castrensibus stipendiis imbui Plin. iun. učiti se (vojaške) službe v (vojaškem) taboru (ostrogu); pren.: tamquam emeritis stipendiis libidinis, ambitionis … Ci. tako rekoč dosluživši pri … , plurium velut emeritis annorum stipendiis Col., functus omnibus humanae vitae stipendiis Sen. ph.
b) occ. posamezno službeno leto, leto službe, vojno leto, vojni pohod: octavo iam stipendio Hirt., si in singulis stipendiis is ad hostes exuvias dabit Pl., multa (minima) stipendia habere L., plurimorum stipendiorum milites L., stipendia alicuius numerare L., Iust., septem et viginti enumerare stipendia L., stipendiis duobus ter et vicies vulneratus est Plin., missionem dare vicena stipendia meritis T., quadragena stipendia senes tolerent T., quadragesimum id stipendium Caecina parendi aut imperitandi habebat T. štirideseto leto je služil Cecina deloma kot podrejeni, deloma kot poveljujoči.
c) metaf. služba nasploh: rex, cui (sc. Hercules) duodecim stipendia debebat Iust. ki mu je bil zavezan opraviti 12 služb (del, nalog).

3. davek, dajatev, dača, carina, tribút, kontribúcija, starejše dan (f): Enn. ap. Varr., Iust., Amm. idr., stipendium pendere C., L., stipendia pendere S., stipendium solvere L., stipendium capere (sc. se) iure belli, quod victores victis imponere consuerint C., stipendium imponere (sc. alicui) C., L., argentum in stipendium imponere L., stipendium conferre L., Vell., exigere L., remittere L., stipendio liberari C., de stipendio recusare C., iis (sc. virginibus Vestae) … stipendium de publico statuit L. dohodke; metaf.
a) nasploh dajatev: dira ferens stipendia tauro (= Minotauro) Cat.
b) pomoč, podpora, „štipendija“: alii aliquod stipendium nostro studio contulerunt Col.
c) kazen, pokora: quod me manet stipendium? … iussas cum fide poenas luam H.

stískanje (-a) n pressatura, torchiatura, spremitura; schiacciamento, stringimento; stretta, ekst. lesina, spilorceria; fiz. compressione:
stiskanje rok stretta di mano
stiskanje grozdja pressatura, torchiatura dell'uva, ammostatura
stiskanje pri srcu stringimento al cuore
med. hemostatsko stiskanje compressione emostatica
fiz. stiskanje plinov compressione dei gas

stískati¹ (-am) | stísniti (-em)

A) imperf., perf.

1. stringere, tenere stretto, comprimere, tirare:
stiskati koga na prsi stringere qcn. al petto
stiskati ustnice, zobe stringere le labbra, i denti
stiskati pas tirare la cinghia

2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare:
stiskati grozdje pigiare l'uva
stiskati olje spremere, torchiare l'olio
stiskati limono spremere il limone
stiskati seno, slamo v bale rimballare il fieno, la paglia
stiskati v primež ammorsare

3. pren. opprimere, gravare, schiacciare:
stiskati z davki gravare con le imposte

4. pren. (povzročiti topo bolečino) stringere:
pri srcu ga stiska si sente stringere il cuore

5. pren. lesinare, risparmiare:
stiskati pri hrani risparmiare sul cibo

6. pog. (povzročiti, da kdo umre) colpire, cogliere:
stisnil ga je infarkt è stato colto da infarto

7. pog. stisniti jo svignarsela, battersela, tagliare la corda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. skrivaj stiskati figo di nascosto fare le corna
pren. stiskati mošnjo tirare i cordoni della borsa
pog. pod vrhom ga je stisnilo un po' sotto la cima è crollato dalla fatica
stisniti denar za kaj racimolare i soldi per qcs.
stisniti zadnji izpit superare l'ultimo esame
stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
stisniti zobe stringere i denti, sopportare
stisniti zahvalo iz sebe barbugliare due parole di ringraziamento

B) stískati se (-am se) | stísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. nascondersi, accucciarsi:
stiskati se v kot incantucciarsi

2. stringersi, pigiarsi, accalcarsi

3. (preriniti se) infilarsi, farsi largo (tra)

stitch¹ [stič] samostalnik
vbod (s šivanko); šiv; petlja (pri pletenju); vrsta šivov, vezenja; pletenje, vezenje
pogovorno nit, nitka; zbodljaj, bodeča bolečina; spenjanje (knjige)
agronomija brazda

with no stitch on, without a stitch of clothing popolnoma gol, nag
a stitch in time saves nine bolje preprečiti kot pa lečiti
to drop (to let down) a stitch izpustiti petljo (pri pletenju)
he had not a dry stitch on ni imel suhe nitke na sebi, do kože je bil premočen, moker kot miš
I have a stitch in the side zbada me v boku
to put a stitch (stitches) in zašiti (rano)
to take up a stitch pobrati pentljo (pri pletenju)