Franja

pásti¹ (padem) caer (na a) ; caerse ; voj (mesto, trdnjava itd.) caer ; (vojak) caer, morir en acción de guerra ; (barometer) descender ; (cena, zastor) bajar

kocka je padla (fig) la suerte está echada
pasti komu v besedo interrumpir (ali cortar la palabra) a alg
padle so trde besede (fig) hubo palabras muy duras
pasti komu v breme ser una carga para alg
pasti iz enega ekstrema v drugega caer de un extremo en el otro
v glavo mi je padla misel (da ...) se me ocurrió la idea (de...)
pasti pri izpitu ser suspendido (ali fam ser cateado ali quedar colgado) en el examen
pasti na hrbet (vznak) caer de espaldas
pasti na kolena (na obraz) caer de rodillas (de bruces)
pasti komu k nogam echarse (ali arrojarse) a los pies de alg
pasti v nemilost caer en la desgracia
v mojih očeh je zelo padel (fig) ha perdido mucho en mi estimación
nisem na glavo padel (fig) fam no tengo pelo de tonto
pasti v globoko spanje caer en profundo sueño
pasti v skušnjavo caer en la tentación
pasti na tla caerse al suelo, dar una caída
streli so padli se oyeron (unos) disparos
pasti na (o prazniku) caer en
pasti komu okoli vratu echar los brazos al cuello de alg, abrazar a alg
žreb je padel name me cayó en suerte

patella¹ -ae, f (demin. k patera)

1. skodel(ic)a, posodica, torílo, skledica, pladenj, plítvica: Varr. ap. Non., Varr. ap. Prisc., Mart., Plin. idr., holus cenare patellā H.; preg.: invenit patella operculum Hier. = „vsak pozna svojega“; prim.: accessit huic patellae dignum operculum Hier.; meton. patéla = „ponvičnik“, vrsta peciva: Th. Prisc.

2. daritveno torilo, daritveni pladenjček: Varr. ap. Non., L., Pers., Val. Max. idr., fert Vestae patella cibos O., patella grandis cum simulacris deorum Ci.; od tod: edere de patella Ci. = k žrtveniku za mizo sesti (o zasramovalcih verstva).

3. metaf.
a) „kolenska skledica“, pogačica: Cels.
b) patéla, neka bolezen oljk: Plin.

patent [ê] moški spol (-a …)

1. tehnika das Patent (dopolnilni Zusatzpatent, inozemski Auslandspatent)
… patenta Patent-
(imetnik der Patentinhaber, izdaja die Patenterteilung, koriščenje die Patentverwertung, kršitev die Patentverletzung, postopek za izdajo Patenterteilungsverfahren)
zakon o patentih das Patentgesetz
varstvo patentov der Patentschutz

2. zgodovina vladarski: das Patent
tolerančni patent das Toleranzpatent
(privilegij) der Freibrief

3. pomorstvo das Patent (kapitanski Kapitänspatent)
ladijski patent das Schiffszertifikat

4. pri pletenju: die Patentstrickerei; obroba: das Bündchen

patènt (-ênta) m

1. teh., jur. brevetto:
zaščititi izum s patentom brevettare un'invenzione
zakon o patentih legge sui brevetti

2. hist. lettera patente

3. pog. obl. bordo a coste

pater -tris, m (indoev. *pətēr, gl. lat. papa; prim. skr. pitár- (nom. pitá-) = gr. πατήρ = got. fadar = stvnem. fater = nem. Vater, osk. patír = pater, umbr. patre = patrī; prim. še lat. patruus = gr. πάτριος = skr. pítr̥vya- stric, stvnem. fetiro, fatirro, fatureo stric; prim. tudi lat. Iuppiter iz *di̯eu pətēr, skr. dyā́uṣpitá, umbr. Iupater)

1. oče: Pl., Ter., L. idr., exheredare pater filium cogitabat Ci.; o živalih: O., Col., Petr. idr., est in equis patrum virtus H.; pren. začetnik, stvarnik: Lucr., Oceanus p. rerum V. (po Talesovem mnenju je voda počelo vseh stvari), cenae H. gostitelj; kot častno ime: pater patriae Ci. idr. oče (= tako rekoč drugi ustanovitelj) domovine.

2. metaf.
a) = krušni oče, očim, rednik, hranitelj: Ter. (Adelph. 452).
b) = tast: T. (Ann. 1, 59).

3. pesn. meton.
a) očetovska ljubezen: Cl., rex patrem vicit O.
b) očetova podobnost (podoba), podobnost z očetom: Cl.

4. pl. patres = roditelji, starši, predniki: coissent, sed vetuere patres O.; fortia facta patrum V., aetas patrum nostrorum Ci., patrum nostrorum memoriā C., Ci.

5. oče kot častni naslov: Kom. idr., PATER subscribitur statuis H., p. Aeneas V., non nosti, quid p. Chrysippus dicat H.; pogosto o bogovih: Naev., Enn., H. idr., Lenaeus p. V. = Bacchus, Gradivus p. V. = Mars, Lemnius p. V. = Vulcanus, Tiberinus p. L. bog Tibere, Tiberin, Iuppiter Ci. idr., Diēs-piter Pl., H., L.; od tod pater familiās (familiae) C., Ci. hišni oče, gospodar, v pl. patres familiās Ci., familiae C., familiarum Suet.; pater senatūs T. (častni naslov cesarjev); patres Ci., L. starešine (senatorji), starešinstvo (senat), „mestni očetje“, v popolni obliki patres conscripti (tudi sg. pater conscriptus in samo conscriptus; gl. cōnscrībō), pri L., T., Ci., Ci. ep. patres tudi = patricii (v naspr. s plebei, plebes), npr.: patrum numerum explevit (je popolnil senat) … id profuit ad iungendos patribus plebis animos L. (2, 1); pater patratus L. „z(a)vezni oče“, „z(a)vezni svečenik“, načelnik fecialov, ki je sklepal z(a)veze (prim. patrō); pater o nekem starcu: V. (Aen. 5, 521 in 533); pater esuritionum Cat. glavar stradačev (o nekem revežu).

Opomba: Pri pesnikih je končnica -ter v cezuri včasih dolga.

paternus 3 (pater)

1. očetov, od očeta podedovan: Sen. rh., Sen. ph. idr., paternus maternusque sanguis Ci., p. hospitium C., solium, horti, bona Ci., pulsum regnis paternis cedere V., odium paternum erga Romanos N. od očeta podedovano, pa tudi = sovraštvo do očeta: O., p. avus H., Plin. iun. po očetu, iniuria Ter. očetu storjena (prizadejana); o živalih: paternam formam referre Col.

2. domovinski, domač: terra O., flumen H.

păţí -ésc vt./vi.

1. doživljati, doživeti

2. utrpeti, pretrpeti

3.
□ a o păţi priti v kašo, zaplesti se (v kaj neprijetnega)

patibulātus 3 (patibulum) na mučilno razsoho (debelno rogovilo, klado) razpet: o carnufic[i]um cribrum, quod credo fore: ita te forabunt patibulatum per vias stimulis, si huc reveniat senex Pl.

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

patriarhalen pridevnik
(o načinu družbene ureditve) ▸ patriarchális, apajogúV tej patriarhalni družbi nosimo odgovornost največkat ženske. ▸ Ebben a patriarchális társadalomban mi, nők viseljük a legnagyobb felelősséget.Mislim, da gre za globoko patriarhalno prepričanje, da je treba žensko utišati. ▸ Szerintem mélyen patriarchális meggyőződés, hogy a nőket el kell hallgattatni.

patriarhat samostalnik
1. (družbeni sistem) ▸ patriarchátusMislim, da je patriarhat nezadržno povezan z položajem moči. ▸ Úgy gondolom, hogy a patriarchátus elválaszthatatlanul kapcsolódik a hatalmi pozícióhoz.
Obstajajo kulture, v katerih je patriarhat še vedno zelo živ in očetova beseda največ velja. ▸ Vannak kultúrák, ahol a patriarchátus még mindig nagyon is él és ahol az apa szava nyom a legtöbbet a latban.

2. v krščanski cerkvi (o ozemlju) ▸ patriarchátus, patriarkátusKo je rimska cerkev naposled uničila oglejski patriarhat, ga je nadomestila s cerkvijo beneškega Marka. ▸ Amikor a római egyház végül föloszlatta az Aquileiai Patriarkátust, a helyére a velencei Szent Márk-templom került.Patriarh je namreč pred Langobardi zbežal v Gradež, ki je postal novi sedež patriarhata. ▸ A pátriárka a langobardok elől Gradóba menekült, amely a patriarchátus új székhelye lett.

Patroclus -ī, m (Πάτροκλος) Pátroklos

1. Menojtijev sin, Ahilov bratranec in prijatelj; pred Trojo ga je ubil Hektor: O., Pr. (z gr. acc. -on) Hyg. — Pesn. soobl. Patricolēs (po gr. soobl. Πατροκλῆς): o Patricoles, ad vos adveniens auxilium et vestras manus peto priusquam oppeto malam pestem mandatam hostili manu Enn. fr., Enn. ap. Ci., Hercules atque Achilles, quorum arma et tela gestata sunt a Patricole et Philocteta Fr. —

2. Perzejev namestnik: L.

3. ime nekega slona kralja Antioha: Plin.

patruus -ī, m (pater)

1. očetov brat, stric (avunculus = ujec): Ci., H. idr., p. magnus Icti. = frater avi, p. maior T., Icti. = frater proavi, p. maximus Icti. = frater abavi.

2. metaf. stric = opominjevalec, oštevalec, moralni razsojevalec (kakršni so nav. strici do nečakov): in hac causa fuit pertristis p. Ci., ne sis patruus mihi H.

3. pesn. adj. patruus 3 stričev: ensis O., patruae verbera linguae H.; šalj.: o patrue mi patruissime! Pl. o moj prestričevski stric!

patteggiare

A) v. tr. (pres. patteggio) (negoziare) pogajati se:
patteggiare la resa pogajati se o predaji

B) v. intr.

1. dogovoriti, dogovarjati se; skleniti, sklepati pogodbe

2. paktirati; skleniti, sklepati kompromise

patto m

1. pogodba, sporazum, dogovor, pakt:
stare ai patti držati se sporazuma, spoštovati dogovorjeno
sciogliere il patto prekiniti, razdreti pogodbo
rompere il patto ne spoštovati dogovora
scendere, venire a patti paktirati, popuščati (tudi pren.);
rendersi a patti kapitulirati
fare i patti col diavolo pren. hudiču se zapisati

2. polit. pravo
patto di non aggressione sporazum o nenapadanju
patto di mutua assistenza pakt o medsebojni pomoči
Patto Atlantico Atlantski pakt, Atlantska zveza; hist.
Patto di Varsavia Varšavski pakt

3. pogoj:
a nessun patto pod nobenim pogojem, nikakor
a patto che če, pod pogojem da
PREGOVORI: patti chiari amici cari preg. čisti računi, dobri prijatelji

paulus¹ (paullus) 3 (iz *paucs-los, prim. pauxillus in paucus) pičel, majhen, majčken: lar Varr., sumptus Ter., momentum Ter.; večinoma le subst. paulum -ī, n malenkost, málost (malóst), malôta, majhen del, kanec, troha: paulum lucri Ter., paulum morae est Ci., paulum partium Ci., paulum aliquid damni contrahere Ci., paulum defuit C., paulum aliquid sederunt Q. malo časa, le za trenutek, paulo mederi Ter. z malenkostjo. Večinoma adv.

1. acc. paul(l)um malo, malce, (le) malo, nekoliko, za kanec, hipno: si paulum modo res essent refectae N., paulum modo pronus S., p. conquievit Ci., p. commorari Ci., p. provecta classis est Ci., p. post Q. kmalu potem; pri komp.: haud paulum mortali maior imago Sil., paulum si tardius artus cessissent Stat., paulum superiores Q.

2. abl. mensurae paul(l)ō pri komp. (za) malo, malce, nekoliko, kanček, mrvico, trohico: doctrina p. asperior Ci., p. liberius loqui Ci. preveč prostodušno, p. melior Ci., p. salubrius Ci., p. minus Ci. malo manj(še), non paulo melius Sen. ph., toda poklas. = skoraj: Plin. iun., Suet.; paulo afuit, quin … Amm. = skoraj; pri besedah komparativnega pomena: p. ante Ci. malo prej, p. post Ci. ali post p. C. malo pozneje, paulo antecedere aliquem L. (za) malo prekašati.

pauper -eris, abl. sg. -e, gen. pl. -um (iz paucus in pariō ali iz *pauc(o)-pars < *pau̯o-pars, *pau̯e[ro]-pars; prim. opi-parus in paucus)

1. nepremožen, nebogat, neimovit, ubog, reven, siromašen, ubožen, potreben (naspr. dives, locuples): Pl., Ter., Ca., Cat., C., Q. idr., homo pauperum pauperrimus Pl., haec filia eius pauper placet Pl., quae in patria honeste pauper vivit Ter., facere aliquem pauperem Sen. ph., vir, homo Ci., meo sum pauper in aere H. reven sem, a brez dolgov, ex pauperrimo dives factus Ci.; pesn. z objektnim gen.: frugum pauperes Ituraei Ap., Daunus pauper aquae H. z malo vode, ki ima malo vode, p. argenti H. ubog s srebrom, horum bonorum pauperrimus H.; subst. m., poseb. v pl. revež(i), siromak(i): pauperes locupletesque Sen. ph., pauper ubique iacet O., pauperum tabernae H., maior pauperiorum turba H.

2. metaf. (o stvareh) siromašen, (u)boren, skromen, reven: Pl. idr., ager Tib., pauperibus sacris Pr., ieiuna et pauper eloquentia Q., pauperibus tectis Stat., domus V., pauperis tuguri culmen V., carmen fluit pauperiore venā O. iz pičlejše žil(ic)e; z abl.: caput crinibus pauperum Cael., ars nec exemplis pauperior nec oratione defectior Ap.

Opomba: Adv. komp. pauperius: Tert.; heterocl. fem. paupera: Pl. ap. Serv., vidua paupera: It.; dat. masc. paupero: Aug., It.; neutr. pauperum: Cael.; gen. pl. pauperorum: Petr.

Pável (-vla) m Paolo:
pren. Peter ali Pavel Tizio o Caio, chicchessia
ne potrebujem ne Petra ne Pavla non ho bisogno di nessuno

pavijan samostalnik
1. zoologija (opica) ▸ páviánPovezane iztočnice: grivasti pavijan, rumeni pavijan

2. lahko izraža negativen odnos (bahav človek) ▸ pávián
On se mi zdi pravi mislec in galanten gospod, drugi so sami pavijani. ▸ Ő igazi bölcselőnek, gáláns úrnak tűnik, a többiek mind csak páviánok.
Moja mama hodi po mestu kakor pavijan in vsem glasno razlaga, da sem se poročila z Raulom. ▸ Az anyám páviánként jár-kel a városban, és mindenkinek elújságolja, hogy feleségül mentem Raulhoz.

pavitēnsis -e gosto tkan, iz težkega blaga (o oblačilih; naspr. levidēnsis): vestis Isid.