Franja

Zadetki iskanja

  • récidiver [-sidive] verbe intransitif, juridique vnovič zagrešiti kaznivo dejanje; médecine zopet nastopiti (bolezen, simptomi), zopet se pojaviti

    le rhumatisme est sujet à récidiver revmatizem se rad ponovi
  • récit [resi] masculin pripoved(ovanje) (zgodbe, dogodkov); pripovedka; musique recitativ; solo (igra)

    faire le récit de quelque chose poročati, pripovedovati o čem
    faire un grand récit de grands récits veliko pripovedovati, govoriti
    récit mensonger lažniva pripoved
  • recitare

    A) v. tr. (pres. rēcito)

    1. recitirati, deklamirati

    2. gled. igrati:
    recitare la commedia pren. hliniti, delati se kot
    recitare per le sedie pren. igrati pred prazno dvorano

    3. relig. moliti:
    recitare l'avemaria moliti zdravamarijo

    B) v. intr.

    1. gled. igrati

    2. ekst. spakovati se, govoriti prisiljeno, narejeno:
    invece di recitare parla con naturalezza nehaj se spakovati in govori naravno

    3. ekst. pravo praviti, glasiti se:
    l'articolo 1 della costituzione recita prvi člen ustave pravi
  • réclame2 [reklam] féminin (časopisna) reklama théâtre geslo, značnica; typographie kustos

    réclame aérienne letalska reklama (pisanje po nebu)
    réclame par le cinéma, à l'étalage reklama v kinu, v izložbenem oknu
    réclame lumineuse, murale svetlobna, stenska reklama
    articles masculin pluriel en réclame izdelki po znižani ceni v reklamne namene
    aux fins de réclame v reklamne namene
    panneau masculin, vente féminin réclame reklamni pano, reklamna prodaja
    cela ne lui fait pas de réclame (figuré) to mu ne dela reklame, ne zagotavlja uspeha
    mettre un article en réclame prodajati artikel po znižani ceni
  • réclamer [reklame] verbe transitif zahtevati, prositi (quelque chose à quelqu'un kaj od koga); verbe intransitif reklamirati, vložiti ugovor, protestirati, pritožiti se (quelque chose auprès de quelqu'un komu o čem)

    se réclamer de sklicevati se na; apelirati na
    réclamer le secours prositi za pomoč
    réclamer la paix, une augmentation de salaire zahtevati mir, povišanje plače
    réclamer quelqu'un zahtevati koga (njegovo navzočnost)
    réclamer sa part terjati svoj delež
    il s'est réclamé de moi skliceval se je name
  • re-colligō (reconligo) -ere -collēgī -collēctum (re in colligere) zopet (znova) zbrati (zbirati), zopet (znova) k sebi vzeti (jemati), zopet pobrati (pobirati), dvigniti (dvigovati), prije(ma)ti, spreje(ma)ti: ova Col., r. ignes sparsos Lucan., stolam Plin. iun., multitudinem, captivos Iust., gladium, parvulum expositum Iust.; klas. le metaf.: vires Sen. ph., sparsa Sen. ph., actionem Plin. iun. na pamet zapisati, senectus primos annos recolligit O. se pomladi, postane zopet mlada, quin animum firmas teque ipsa recolligis O. zopet se osrčiti; sicer se recolligere tudi = zopet si opomoči, znova okrevati: Plin., animum alicuius recolligere Ci. ep. pomiriti, spraviti, pobotati, zbogati koga.
  • récolter [rekɔlte] verbe transitif (po)žeti (le blé žito); pridelati; figuré dobiti, doseči

    on récolte ce qu'on a semé (proverbe) kakor si sejal, tako boš žel
    qui séme le vent récolte la tempête kdor veter seje, vihar žanje
  • reconnaître* [rəkɔnɛtrə] verbe transitif spoznati, prepoznati (à po); uvideti; priznati (tudi politique, juridique); biti hvaležen (quelque chose za kaj); nagraditi, poplačati; militaire poizvedovati, rekognoscirati (teren)

    se reconnaître orientirati se, znajti se; figuré priti zopet k sebi, k zavesti; zopet samega sebe prepoznati, prepoznati se
    reconnaître un enfant priznati otroka (svoje očetovstvo)
    reconnaître une île, une côte rekognoscirati otok, obalo
    je ne m'y reconnais plus tu se več ne spoznam
    je vous reconnais bien là to je čisto vam podobno
    je reconnais avoir reçu ... potrjujem prejem, da sem prejel ...
    il a reconnu que vous aviez raison priznal je, da imate prav
    je ne reconnais à personne le droit de me critiquer nikomur ne priznavam pravice, da bi me kritiziral
    se reconnaître coupable priznati svojo krivdo
    se faire reconnaître dati se prepoznati
  • reconventionnel, le [-kɔ̃vɑ̃sjɔnɛl] adjectif

    action féminin, demande féminin reconventionnelle protitožba
  • record [rəkɔr] masculin, sport rekord, najvišji dosežek v športni panogi; adjectif rekorden

    record d'altitude, de durée, de vitesse višinski, vztrajnostni, hitrostni rekord
    record d'athlétisme, de natation, du monde, d'Europe, féminin, masculin lahkoatletski, plavalni, svetovni, evropski, ženski, moški rekord
    record de fond, de demifond, de vitesse sur faible parcours rekord na dolgi, srednji, kratki progi
    en untemps record v rekordnem času
    production féminin record chiffre masculin record (de 100 milliards) rekordna proizvodnja, rekordna številka (100 milijard)
    améliorer, battre le record izboljšati, potolči rekord
    détenir le record držati rekord
    détenir le record de quelque chose (figuré) biti neprekosljiv v čem
    essayer un record skušati postaviti rekord
    homologuer un record potrditi, verificirati rekord
    établir un record postaviti rekord
    (figuré) pour la maladresse, il bat tous les records kar tiče nerodnost, je on neprekosljiv
  • recouper [rəkupe] verbe transitif znova od-, razrezati; kontrolirati, preveriti; še enkrat rezati (vino)

    votre témoignage recoupe le sien vaše pričevanje se ujema z njegovim, potrjuje njegovo (pričevanje)
    les deux lignes, cercles se recoupent obe črti, oba kroga se sekata
  • re-creō -āre -āvi -ātum (re in creāre)

    1. zopet (znova) narediti, napraviti (delati), znova ustvariti (ustvarjati), zopet roditi (rojevati): Lact. idr., solis lumen Lucr., carnes Plin., homines Pl. ali vitam Lucr. spremeniti, pretvoriti.

    2. klas. le metaf. zopet (znova) vdahniti dušo (življenje), zopet (znova) oživiti, ozdraviti, (o)krepiti, (o)krepčati, poživiti (poživljati), obnoviti (obnavljati), očvrstiti: Cu. idr., Eumenes Craterum ex acie semivivum elatum recreare studuit N., Marium fessum inediā recrearunt Ci., vires Lucr., Pl., voculae recreandae causā Ci.; pren.: mentem Ci., animos Ci., Romanis ab ultima desperatione recreatus est animus L., dii Siciliam recreare constituerunt N., provinciam afflictam et perditam recreare Ci.; refl. in med. ozdraveti, okrevati, prebole(va)ti, popraviti (popravljati) se, (o)krepčati se, opomoči si: milites se recreare (sc. e morbo) non potuerunt Ci., qui e gravi morbo recreati sunt Ci., Macedonia vix se potest recreare Ci., (sc. Sicilia) vix recreari posse videtur Ci., recreari a timore Auct. b. Afr. ali ex timore Ci., recreari ex vulnere Ci. idr., ex vulneribus L.; z loc.: recreabar animi Ap.
  • récriminer [rekrimine] verbe intransitif, juridique protiobtožiti; protestirati, pritoževati se, ostro in z grenkobo kritizirati; familier nergati, zabavljati

    récriminer contre tout le monde et à propos de tout protestirati proti vsemu svetu (vsem) in za vsako stvar
  • recroqueviller, se [-vije] zgrbančiti se, skrčiti se, zgrbiti se

    le papier se recroqueville à la chaleur papir se zgrbanči pri toploti; verbe transitif zgrbančiti, skrčiti, zgrbiti
  • rectifier [rɛktifije] verbe transitif popraviti, korigirati; izravnati (cesto); chimie prečistiti; technique (o)brusiti

    rectifier un compte, un texte popraviti račun, besedilo
    rectifier un virage izravnati ovinek
    alcool masculin rectifié prečiščen alkohol
    machine féminin à rectifier brusilni stroj
    rectifier le tir korigirati streljanje
  • recueillir* [rəkœjir] verbe transitif zbrati, zbirati; sprejeti; pospraviti letino, (po)žeti (figuré); prestreči, ujeti (tekočino); dobiti, prevzeti, nastopiti (dediščino); parlement (pre)šteti, zbrati glasove

    se recueillir zbrati se; mirno, v miru premisliti
    recueillir ses forces, ses idées zbrati svoje moči, svoje misli
    recueillir le fruit de son travail požeti plodove svojega dela
    recueillir du profit de quelque chose imeti korist od česa
    recueillir des voix (politique) zbrati glasove zase
    recueillir le flambeau olympique prevzeti olimpijsko baklo (za prenos)
    recueillir les eaux pluviales prestreči deževnico
    recueillir des exemples pour un dictionnaire zbirati primere za slovar
    recueillir un réfugié, des chiens dati zavetje, zatočišče beguncu, psom
  • réč (-í) f

    1. cosa; oggetto:
    reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
    pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
    pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
    odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali

    2. živa reč pren. essere vivente:
    vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte

    3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
    nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
    iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto

    4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
    računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
    gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
    oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco

    5. (v medmetni rabi)
    nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
    lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
    ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave

    6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
    kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
    tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
    vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
    evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
    prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
    vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
    vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
    rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso)
  • rêči dire

    recimo, da supposons que, à supposer que, admettons que, en admettant que, familiarno mettons que
    nobene besede (nič) ne reči ne dire (ali souffler, familiarno piper) mot, ne rien laisser transpirer
    kaj hočete s tem reči? que voulez-vous dire par là?, qu'entendez-vous par là?, qu'est-ce à dire?
    kako se to reče v francoščini (po francosko)? comment dit-on cela en français?, comment (est-ce que) cela se dit en français?
    kaj bodo ljudje rekli? qu'en dira-t-on?
    proti temu ni kaj reči il n'y a rien à redire (ali à y opposer), il n'y a rien à dire à cela, c'est incontestable (ali ndiscutable), familiarno il n'y a pas à dire
    lahko rečete, kar hočete vous avez beau dire, quoi que vous disiez
    kot rečeno, kakor sem rekel comme je l'ai dit, comme je viens de le dire
    reči komu hvala remercier quelqu'un
    med nama rečeno entre nous soit dit, familiarno de vous à moi
    kar sem rekel, ostane med nama ce que j'ai dit, c'est entre nous (ali ça doit rester entre nous)
    imeti pravico kaj reči avoir son mot à dire, avoir voix au chapitre
    ničesar si ne pustiti reči ne vouloir écouter personne, ne pas entendre raison
    ne si pustiti dvakrat reči ne pas se le faire répéter
    kar tako kaj reči dire quelque chose sans réfléchir (ali en l'air)
    to se samo tako reče c'est une façon de parler
    mimogrede rečeno soit dit en passant
    odkrito rečeno à parler franc, pour parler franchement, à vrai dire
    tako rekoč pour ainsi dire
    rečeno, storjeno aussitôt dit, aussitôt fait
  • rêči decir

    nobene besede ne reči no decir nada, no decir (ni) una palabra
    ne da bi rekel (kako) besedo sin decir nada, sin decir una palabra
    reči komu hvala za kaj dar a alg las gracias por a/c
    reči da (ne) decir que sí (que no)
    recimo 50 peset digamos 50 pesetas
    kaj sem hotel reči? ¿qué iba a decir yo?.; ¿qué quería decir yo?
    človek bi rekel se diría
    karkoli se utegne reči por más que se diga; dígase lo que se diga
    proti temu ni kaj reči no hay reparo que poner a eso, no hay inconveniente en ello
    tega mi ni treba reči! (komu to pravite?) ¡a mí me lo va a decir usted!
    lahkó rečete (recite), kar hočete puede usted decir lo que quiera
    kaj hočete s tem reči? ¿qué quiere usted decir con eso?; ¡explíquese usted!
    to se (pa) že nekaj reče eso ya es algo
    ničesar si ne pustiti reči no atender a razones, no hacer caso de nadie
    ne si pustiti dvakrat reči no dejar que se le diga una cosa dos veces
    pri sebi (tiho) reči decir entre (ali para) sí
    ne vem, kaj naj k temu rečem no sé qué me diga
    toliko lahkó rečem, da ... sé decir que...
    in zdaj še kdo reče ... y aún hay quien dice...
    kot se reče como suele decirse, f como dijo el otro
    kako se reče v španščini? ¿cómo se dice en español?
    reci in piši (= nič manj kot) nada menos que
    tako rekoč por decirlo así, digámoslo
  • réd ordre moški spol , règle ženski spol , rang moški spol ; (odlikovanje) décoration ženski spol ; (šolstvo ocena) note ženski spol

    v redu en ordre, bien rangé, bien ordonné, (dokumenti) en règle
    po redu (po vrsti) à tour de rôle, l'un après l'autre, chacun à son tour, à chacun son tour
    po abecednem redu par ordre alphabétique
    po kronološkem redu chronologiquement
    besedni red ordre des mots
    dnevni red ordre du jour
    družbeni (socialni) red ordre social
    frančiškanski red ordre des franciscains
    hišni red règlement moški spol intérieur (de la maison)
    izpitni red règlement des examens
    javni red ordre public
    nemški viteški red (zgodovina) ordre Teutonique
    policijski red règlement de police
    red iz vedenja note de conduite
    višji (nižji) redovi (religija) ordres majeurs (mineurs)
    vozni red indicateur moški spol (des chemins de fer, des autocars), (tableau moški spol) horaire moški spol
    po voznem redu d'après l'horaire
    vrstni red succession ženski spol, ordre
    biti na dnevnem redu figurer à l'ordre du jour
    črtati (umakniti) z dnevnega reda rayer (retirer) de l'ordre du jour
    dati na dnevni red mettre (ali inscrire) à l'ordre du jour
    postaviti dnevni red établir (ali dresser, élaborer) l'ordre du jour
    preiti na dnevni red passer à l'ordre du jour
    sprejeti dnevni red adopter l'ordre du jour
    vse je v redu tout est pour le mieux, tout va bien
    vse je v najlepšem redu tout va pour le mieux, tout est parfaitement en règle
    nekaj ni v redu quelque chose va de travers (ali familiarno cloche)
    v dobrem redu (tehnika) en bon état, en ordre de marche
    imeti smisel za red avoir l'esprit d'ordre
    v red spraviti mettre en ordre, ranger
    red držati tenir en (bon) ordre
    motiti red perturber l'ordre
    priti iz reda se déranger, se perturber
    (zopet) vzpostaviti red rétablir l'ordre
    hoditi v gosjem redu marcher à la file indienne (ali à la queue leu leu)