Franja

upoštévati prendre en considération, considérer, tenir compte de

upoštevati prednost (pri vožnji) respecter la priorité
ne upoštevati ne pas tenir compte de quelque chose, ne pas prendre en considération, laisser de côté
upoštevaje kaj eu égard à, par égard pour, en considération de, étant donné quelque chose, en raison de
upoštevaje, da vu que, considérant que, attendu que
ne upoštevaje, da sans égard, sans considération pour

upoštévati tener en cuenta; tener presente; considerar; prestar atención a; hacer caso de; tomar (ali tener) en consideración (kaj a/c)

ne upoštevati (prošnje) no tomar en consideración; desatender
upoštevaje (kaj) considerando (a/c)
upoštevaje, da ... considerando (ali teniendo en cuenta) que..., en atención a que...

upravíčen autorisé, habilité à (faire quelque chose), qui a le pouvoir de (ali le droit de, qualité pour) , compétent, justifié, juste, légitime, fondé en droit

biti upravičen do česa, za kaj être autorisé (ali habilité) à faire quelque chose, avoir le droit de faire quelque chose, avoir qualité pour faire quelque chose
biti upravičen voliti avoir le droit de vote

upréti

upreti pogled v porter (ali fixer, diriger) son regard sur
upreti se komu résister à, s'opposer à, se révolter, se rebeller contre, se soulever
upreti se ob kaj s'appuyer sur (ali contre) quelque chose
upreti se (jed) répugner, dégoûter

uravnáti (-ám) | uravnávati (-am)

A) perf., imperf.

1. regolare; aggiustare:
uravnati ruto aggiustare il fazzoletto

2. med. riporre, riposizionare:
uravnati izpahnjeno kost riporre l'osso slogato

3. (uravnati stroj, napravo) regolare, tarare (un apparecchio)

4. (usmeriti usmerjati) puntare, indirizzare, fissare:
uravnati misli na kaj drugega indirizzare, rivolgere i pensieri altrove

B) uravnáti se (-ám se) | uravnávati se (-am se) perf., imperf. refl. regolarsi, adeguarsi

urednik samostalnik
(urejevalec besedil) ▸ szerkesztőPotegovanje za televizijske pravice za prenos posameznih športov ali športnih dogodkov je le ena od obveznosti urednika športne redakcije pri nacionalni televiziji. ▸ Az egyéni sportok vagy sportesemények televíziós közvetítési jogainak megszerzése a nemzeti televízió sportszerkesztőjének egyik feladata.
O tem, kaj naj bo objavljeno na prvi strani časopisa, odloča urednik. ▸ A szerkesztő dönt arról, hogy mit közölnek az újság címlapján.
Povezane iztočnice: glavni urednik, kreativni urednik, odgovorni urednik, tehnični urednik

urgent [ə́:džənt] pridevnik (urgently prislov)
nujen, pritiskajoč, vztrajno zahtevajoč; vztrajen, vnet; zelo potreben; resen

an urgent matter nujna zadeva
an urgent need of hudo, težko pomanjkanje (česa), potreba (po čem)
time is urgent čas pritiska
he is an urgent advocate of reform on je vztrajen (vnet, goreč) zagovornik reforme
to be in urgent need of money nujno potrebovati denar
to be urgent about (ali for) s.th. siliti (pritiskati) za kaj
to be urgent with s.o. to... (ali for) pritiskati na koga, da... (za)

urgeō in urgueō -ēre, ursī (indoev. baza *u̯r̥gh- ali *u̯u̯r̥g- ali *u̯reg-, stiskati, riniti, tiščati, suvati, pehati, gnati, zasledovati; prim. lit. várgas sila, beda, got. wrikan preganjati, zasledovati, wraks zasledovalec, -wargs volk, izobčenec, sl. vrag, stvnem. rāhha maščevanje = nem. Rache, stvnem. rëhhan kaznovati, maščevati se = nem. rächen maščevati se)

1. abs. pritisniti (pritiskati), navaliti (navaljevati): maiore vi hostes urgebant S., globus virûm urget V., hinc Pallas instat et urget V.; intr.: urgent ad litora fluctus V. rinejo; pesn.: altum (acc. po skladu krajevnih imen) urgere H. držati se širokega morja, držati se odprtega morja, osta(ja)ti na odprtem morju; pren.: urgenti fato incumbere V. pospeševati bližajočo se pogubo (pogibel), pars in fossas urgente ruinā volvitur V. v padanju drug drugega s seboj dreveč.

2. trans. potisniti (potiskati), riniti, poriniti (porivati), gnati, pognati (poganjati), tlačiti, potlačiti, stlačiti: pedem pede fervidus urget V., Eurus trīs (sc. naves) in Syrtīs urget V., in iecur urget acūs O., urgetur (sc. unda) veniente prior urgetque priorem O., pisces urgere angusto catino H., reperti, qui saxo super urgerent (sc. terram) V., onus urget Pl. breme teži, urgere vocem ultra vires Q. glas gnati čez njegove moči (zmožnosti), glas presiliti (preobremeniti, preutruditi), u. orationem Q. ognjeno, strastno govoriti, equum Val. Fl., aetherias currus ad arces Stat.; med.: (putat) urgeri volucrum ad litora nubem V. da rine, da se žene; pass.: fama est Enceladi corpus urgeri (Aetnae) mole V. da Enkeladovo truplo tlači (pokriva) gmota (gore Etna), da leži Enkeladovo truplo pod gmoto (gore Etna).

3. metaf.
a) abs. pritiskati, naganjati, priganjati: etiam atque etiam insto atque urgeo Ci., urge, insta, perfice Ci. ep., urget eadem fortuna, quae coepit Ci.; trans. stisniti (stiskati) koga, pritisniti (pritiskati) na koga, trdo prije(ma)ti, (s)pestiti, nadlegovati: aquila urget rostro luctantem (sc. draconem) V., urgere homines iacentes inhumanum est Ci., quaestiones urgent Milonem Ci.; urgeri z gen. criminis biti (ob)dolžen (obdolževan), biti (ob)tožen (obtoževan) česa: quia male administratae provinciae aliorumque criminum urgebatur T.; (o stiski) zaradi prevelike bližine utesniti (utesnjevati): quam (sc. vallem) urget utrimque latus V., urbem urbe aliā premere atque urgere Ci., quā vicinia Persidis urget V., urgeris turbā circum te stante H.; pesn.: oculos stupor urget inertīs V. je obvzela, je prevzela, urget diem nox H. odrine (odriva), prežene (preganja), Quintilium perpetuus sopor urget H. tišči (obvzema, zajema) večno spanje, olli oculos ferreus urget somnus V. trdno spanje zatiska oči; (v vojaškem pomenu) hudo (mučno, silovito) napasti (napadati), navaliti (navaljevati) na koga: locum variis adsultibus urget V., instat Epiro, urget Oricum Ci., mortali urgemur ab hoste V.; (o abstr.) težiti, vznemiriti (vznemirjati), nadlegovati, mučiti, begati, mešati, trapiti, gnjaviti: Cels., Fl. idr., quod te urget scelus? Pl., quem morbus urget H., eas amor urguet habendi V. ne da (pusti) jim oddiha, famulas laboribus urgent O., eum invidia cum metu urget S., populus militiā atque inopiā urgebatur S., urgeri fame S., fatis, poenis V., vitiis H., urgens malum, urgens senectus Ci.
b) (z vprašanji, prošnjami idr.) tiščati v koga, pritisniti (pritiskati) na koga, koga spraviti (spravljati) v stisko, nadlegovati, navirati koga, siliti v koga, izsiljevati koga, napasti (napadati) koga, lotiti (lotevati) se koga, nagnati (naganjati) koga, prignati (priganjati) koga, (pri)siliti koga ipd.: nimis urgeo Ci., urgere interrogando Ci., urget praesentia Turni V., urgent rustice sane; negant enim posse et in eo perstant Ci., urgere accusatorem Ci., iussis ingentibus urguet (sc. nos) Apollo V., totus ordo improbitate paucorum urgetur Ci., nec ille armis solum, sed etiam decretis nostris urgendus est Ci., urgue et … infla sermonibus utrem H. obsipaj … s pohvalnimi besedami, cur patrem non urserit ad exsolutionem Dig., nihil urget (sc. me, te) Ci. nič se ne mudi; z inf.: rursus urgemus etiam de ipsorum somniorum retractatu quibus anima iactatur exprimere Tert.; occ. stanovitno (vztrajno) trditi, stati na čem, vztrajati pri čem, poudariti (poudarjati) kaj, ne odstopiti (odstopati) od česa: urgetis hominum esse istam culpam, non deorum Ci., ut eundem locum diutius urgeam Ci., ius Crassus urgebat Ci.
c) marljivo se pečati (baviti) s čim, marljivo se ukvarjati s čim, marljivo izdelovati kaj, marljivo obdelovati kaj, prizadevno se lotiti (lotevati) česa, trdno držati se česa, osta(ja)ti pri čem, vztrajati pri čem, ne odstopiti (odstopati) od česa, ne popustiti (popuščati) pri čem ipd.: opus O., Tib., iter O. spodbujati, priganjati k … , veste, quam … urgebam V. ki sem jo marljivo tkala, urges arva H. trudoma obdeluješ, semper flebilibus modis urges Mysten H. neprestano žaluješ za … , urgere occasionem Ci. marljivo se oprijeti priložnosti, marljivo izkoristiti priložnost, forum Ci. veliko se ukvarjati z zadevami na Forumu, propositum H.; z inf.: urges maris summovere litora H. marljivo si prizadevaš, trudiš se; z ACI: abrumpi dissimulationem urgebat T. je silil k temu, da … ; ne prior officio quisquam respondeat, urge H. podvizaj se. — Od tod adj. pt. pr. urgēns -entis silen, nujen, pritiskajoč, urgénten: urgentior causa Tert., urgentior actio Aug., urgentiores differentiae Cael., urgentissima ratio Cod. I., urgentissimae occupationes; subst.
a) urgentia -ium, n silna nujnost, huda nuja: urgentia bellorum subire Iul. Val.;
b) urgentiōra -um, n zdravila, ki bolj ženejo: Cael. — Adv. urgenter nujno: Cypr., Aug.

urgírati instar

urgirati kaj reclamar a/c con insistencia
urgirati za kaj urgir para a/c

ūrō -ere, ūssī, ūstum (nam. *euso > *ūsō; indoev. kor. *eus-, *us-, *(e)u̯es- žgati; prim. skr. ṓṣati žge, uṣṇaḥ vroč, topel, uṣṭaḥ žgan = lat. ustus, gr. εὕω [z aor. εὗσαι] palim, srednjevisokonem. usele, üsele žerjavica; sem lahko najbrž uvrstimo tudi lat. Vesuvius)

1. (v)žgati (vžigati), sežgati (sežigati), zažgati (zažigati), (s)kuriti, (s)paliti: Plin., Lucr., Lact. idr., dona, stipulam flammis V., picem et ceras O. ali nocturna in lumina cedrum V. ali in usum nocturni luminis T. sež(i)gati, zaž(i)gati kot svetivo, hominem mortuum Tab. XII ap. Ci., uri se patiuntur Indi Ci. se pustijo žgati soncu, ignis urit domos H. uničuje, ustis navibus H., periculum, ne Appio suae aedes urerentur Ci. da se ne bi vžgala (vnela), urenda filix H. vredna, da se sežge, zona usta Macr. vroči pas, calx urit Plin. ogreje (ogreva) (kot zdravilo). Od tod subst. pt. pf.
a) ūsta -ae, f žgana okra, starejše žgana zemeljska rumenica: Plin., Vitr.
b) ūstī -ōrum, m opečen(c)i, ožgan(c)i, opaljen(c)i: Plin.

2. occ.
a) kot medic. t.t. žgati = zdraviti z ognjem: quod reliquo corpori noceat, id uri patimur Ci., si uri non potest vulnus Cels., quoties quid ustum est Cels.
b) kot slikarski t.t. (barve) vžgati (vžigati), enkavstično (na)slikati: picta coloribus ustis puppis O.; prolept.: tabulam coloribus O.
c) s sežiganjem (z ognjem) pokončati (pokončevati, pokončavati), požgati (požigati), (o)pustošiti, razdeti (razdejati), uničiti (uničevati) ipd.: urendo populandoque gesserunt bella L., vastare, urere, trahere praedas T., urere Carthaginis arces H., urbes hostium T., terram urere vicos exscindere Cu., Numidae sociorum agros urebant L., vastatur, uritur Gallia Ci., pestilentia urens urbem L.

3. metaf.
a) žgati, sušiti, osušiti (osuševati), posušiti, izsušiti (izsuševati), (o)smoditi, prižgati (prižigati): solum O., (sc. sol) terras ignibus urit O., partes (sc. terrarum) calore uruntur Ci., arista solibus usta O., sitis usserat herbas O., sitis urit fauces (sc. guttur) O., (sc. cicer) urit solum, fimum suillum urit vineas Plin., dysenteria si urit Plin.; pass.: ora visceraque penitus uruntur Cu. so suha; pren.: febribus uror anhelis O. dušeča vročica me tare; pesn.: urit lini campum seges, urit avenae, urunt papavera V. izsušuje(jo); occ. (o mrazu) (o)smoditi, povzročiti (povzročati), da kaj zmrzne ali pozebe, (po)žgati; v pass. tudi = zmrzovati: iis, quae frigus usserit, remedio sunt Plin., ustus ab assiduo frigore Pontus O. ki ga tare večni mraz, herba per nives usta O. pozebla; venatores in montibus uri se patiuntur Ci. zmrzujejo, Scythae continuis frigoribus uruntur Iust. neprestano zmrzujejo.
b) povzročiti (povzročati) skeleč (pekoč) občutek, ožgati (ožigati), (o)žuliti, otisniti, otiščati (otiskati), (o)drgniti, raniti (ranjati, ranjevati), tiščati, težiti: cum aculeus sagittae aut glandis abditae introrsus tenui vulnere in speciem urit L., uri virgis H., loris non ureris H., lorica urit lacertos Pr., urunt iuga prima iuvencos O., calceus, si minor pede erit, uret H., ea (sc. terebra) non urit Col., si te meae gravis uret sarcina chartae H.; metaf. peči, težiti, nadlegovati, vznemirjati, mučiti: urit Venerem Iuno V. misel na Junono peče (muči) Venero, eos bellum Romanum urebat L., quo (sc. bello) Italia urebatur L., Aetolos assiduo labore urente L., populum gravis urebat annona Vell., quidam in quaslibet aures, quidquid illos urit (kar jih teži), exonerant Sen. ph.
c) (ljubezen, strast) komu vne(ma)ti, razvne(ma)ti koga; v pass. vne(ma)ti se, razvne(ma)ti se, (v ljubezni) (vz)plamteti (za koga): urit me Daphnis V. ali Glycerae nitor H., amor urit me V.; pass.: uritur Dido V., quid in hospite ureris? O.; (o strasteh, čustvih, afektih): quod urit invidiam L. ali urit fulgore suo, qui praegravat H. vnema (vzbuja) skelečo zavist, mala, quibus uror, torreor, vexor Arn., (sc. mulierum) delicias et panniculus bombycinus urit Iuv., meum iecur urere bilis H. = grabila me je jeza, uro hominem Ter. jezim ga, id nunc his cerebrum uritur, me esse … Pl. zdaj jih jezi to, da … ; v pozitivnem pomenu: urere aliquem avorum laudibus Val. Fl. spodbujati koga k posnemanju …

Ursache, die, vzrok; keine Ursache! ni za kaj!

urschen: urschen mit razmetavati kaj

us [ʌs; əs] zaimek
nas; nam
narečno mi

all of us mi (me) vsi (vse)
both of us midva oba, midve obe
let us see, pogovorno let's see poglejmo!
us poor people mi reveži
give us a bite pogovorno daj mi grižljaj (kaj jesti)

usage [üzaž] masculin raba, uporaba; korist; navada, običaj

faire usage de quelque chose uporabiti kaj
faire mauvais usage de quelque chose slabo kaj uporabiti
usage des stupéfiants uživanje mamil
il est d'usage navada je
à l'usage des écoles za šolsko rabo
faire de l'usage biti trpežen, dolgo trajati
garanti à l'usage zajamčeno trpežen
usage du monde lepo vedenje, uglajenost
usage de la force uporaba sile
comme d'usage kot po navadi, kot običajno
hors d'usage ne več v rabi, zastarel
avoir l'usage de quelque chose biti (na)vajen česa
ignorer les usages ne poznati pravil vljudnosti
usages pluriel občinski pašniki

usar (upo)rabiti, poslužiti se; imeti navado

usar perfumes parfumirati se
usar polvos pudrati se
usar de a/c uporabljati kaj, poslužiti se česa
usar de su derecho uveljaviti svojo pravico
usar de severidad con biti strog z
uso de comer temprano imam navado zgodaj jesti
usarse biti v navadi, biti navaden (običajen); obnositi se
ya no se usa nič več se ne nosi (obleka), ni več v modi

uscio m (pl. -sci) vrata; vhod:
l'uscio di casa hišna vrata
l'uscio di strada vhod z ulice
a uscio a uscio od vrat do vrat
a uscio e bottega pren. pog. tik zraven
tra l'uscio e il muro pren. v škripcih, v zagati
essere secco, magro come un uscio pren. biti suh kot trska
farsi sull'uscio pogledati na prag
ha il malanno e l'uscio addosso pren. tepe ga usoda; je žrtev slabe šale
infilare, prendere l'uscio popihati jo
non fermarsi al primo uscio pren. ne se zaleteti s prvo izbiro, odločitvijo
non se ne trova al primo uscio pren. kaj takega ne najdeš povsod
spazzare al proprio uscio pren. pometati pred svojim pragom

use¹ [ju:s] samostalnik
raba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa)
pravno užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček
cerkev obredi kake Cerkve, liturgija

beyond all use čisto nenavaden
in use v rabi
of use uporaben, koristen
of no use neuporaben, brezkoristen
in common use v splošni rabi
out of use ne v rabi, ne več uporaben
fit for use uporaben
with use s trajno rabo
the Anglican use anglikanski obred
value in use dejanska vrednost
use and wont šege in navade
according to his use and wont po njegovi (svoji) stari navadi
directions (ali instructions) for use navodila za uporabo
use makes perfect vaja naredi mojstra
use is second nature stara navada je železna srajca
once a use and ever a custum česar se je Janezek naučil, to Janez zna
can I be of use? lahko (kaj) pomagam?
is this of use to you? lahko to kaj porabite?
crying is no use nima smisla jokati, zastonj je jokati
it is (of) no use (running) brez koristi, zaman je (teči)
what's the use (of it)? kakšen smisel naj (sploh) to ima?
to be in daily use biti vsak dan v rabi
to bring into use uporabiti
to be out of use ne biti v rabi (v navadi)
to come into use priti v splošno rabo
to fall (ali to pass) out of use postati neuporaben, zastareti
you will find these shoes of use in the mountains videli boste, da so ti čevlji zelo koristni v gorah
everything has its use vsaka stvar je za kaj uporabna
I have no use for it nimam kaj početi s tem
I have no use for such people nimam nobenega smisla za take ljudi, ne cenim (ne potrebujem) takih ljudi
have you lost the use of your tongue? si izgubil dar govora?
he lost the use of his right eye ne vidi več na desno oko
to make use of s.th. uporabiti (izkoristiti) kaj, posluževati se česa
to make use of s.o.'s name sklicevati se na koga
to put out of use vzeti iz obtoka (kovance itd.)
to put to (good) use (dobro) uporabiti

usékan (-a -o) adj.

1. ferito (di taglio)

2. pog. balordo, strambo

3. pog. pren. patito, appassionato di; ingordo di:
usekan na meso ingordo della carne
biti usekan na kaj andare matto per qcs.

useless [jú:slis] pridevnik
nekoristen, brezkoristen, neporaben, neuporabljiv; brezuspešen, brezploden, zaman, brez cilja
sleng bolehen, nerazpoložen, nesposoben za karkoli

it is useless to (speak) brez koristi (odveč) je (govoriti)
talking is useless, act! govoriti ne koristi nič, naredite kaj!
I'm feeling jolly useless to-day danes nisem za nobeno rabo, sem čisto zanič

user [üze] verbe intransitif, verbe transitif

user de quelque chose uporabljati kaj
user quelque chose obrabiti kaj
user mal slabo uporabiti, zlorabiti
user de violence uporabiti silo
user sa santé pokvariti si zdravje
les soucis l'ont usé skrbi ga uničujejo
en user bien; mal avec quelqu'un lepo, slabo s kom ravnati
je n'use jamais de café le soir zvečer nikoli ne pijem kave
s'user obrabiti se; izgubiti svojo moč, svoje zdravje