Franja

nauk samostalnik
1. (spoznanja; teorija) ▸ tanítás, tanDarwin na podlagi opazovanj s potovanja kasneje utemelji razvojni nauk. ▸ Darwin az utazásai során tett megfigyelései alapján később megalapozta a fejlődéstant.Vsaka verska skupnost ima pravico, da svoje knjige predstavlja ljudem in širi svoj nauk. ▸ Minden vallási közösségnek joga van bemutatni a könyveit az embereknek, illetve terjeszteni tanait.
2. (sporočilo ali nasvet) ▸ tanulságOtroci so opero razumeli kot pravljico z moralnim naukom, v kateri dobro slavi zmago nad zlom. ▸ A gyerekek erkölcsi tanulságot tartalmazó meseként értelmezték az operát, amelyben a jó győzedelmeskedik a rossz felett.Iz naučene lekcije raje potegnite nauk, ki vam bo prav kmalu zelo koristil. ▸ Inkább vonja le a tanulságokat abból, amit megtanult, és ez hamarosan nagy hasznára válik.
Nauk zgodbe je v tem, da hitrost lahko pelje v nesrečo. ▸ A történet tanulsága tehát az, hogy a gyorshajtás balesethez vezet.

nauseō (nausiō) -āre -āvī (nausea, nausia)

1. imeti morsko bolezen: etiam nunc nauseo Pl., epistula, quam dedisti nauseans Buthroto Ci. ep., conducto navigio aeque nauseat ac locuples, quem ducit priva triremis H., si sine vomitu nauseavit Cels., num quis miratur in mari (se) nausiare? Sen. ph.

2. nauseo (nausio) = sploh slabo mi postaja, slabost me prevzema, sili me na bruhanje, bruham, bljuvam, bljujem, kozlam: quidlibet, modo ne nausiet, faciat Ci., ructantem et nauseantem conieci in Caesaris Octaviani plagas Ci. ep. rigavca in bljuvača, dominus crudus ac nausians Sen. ph.

3. meton. nauseo
a) (za)gnusi se mi kaj, (za)gabi se mi kaj, grdi se mi kaj, odpor, gnus (za)čutim do česa, zoprno mi je kaj, vznejevolji me, v slabo voljo me spravi kaj: quam bellum erat … confiteri potius nescire, quod nescires, quam ista effutientem nauseare Ci. take neumnosti govoriti, da se ti mora samemu gabiti, qui ad canticum sobrietatis, sicut ad potionem aqualem madidi nauseant Aug.
b) nagnusno, zoprno se vesti: hoc illis dictum est, qui stultitiā nauseant et, ut putentur sapere, caelum vituperant Ph.

nauta -ae, m (skrč. iz nāvita: nāvis) in pesn. nāvita -ae, m

1. ladjar, brodnik, brodar, mornar: Ci. idr., audivi ex nauta, qui illas vexerat Ter., navita Charon V., Stygiae navita (sc. Charon) turpis aquae Tib., navitae (sc. Charonti) reddita stipe Ap., navita Porthmeus Petr. poet., nautae sunt omnes, qui navigandi causā in navi sunt Ulp.; sg. kolekt.: obvertit navita remos O.; occ. ribič: dum navita retia siccat O.

2. ladijski gospodar, lastnik ladje, ladjar, kupec, trgovec, prekupčevalec: Myrtoum pavidus nauta secat mare H., navita Bosporum Poenus perhorrescit H., miles nautaeque per omne audaces mare qui currunt H.; sg. kolekt.: Aemilianus nauta Sid.

3. mornar, pomorščak: Cat., voluptas nullast navitis … maior meo animo quam quando ex alto procul terram conspiciunt Pl., nautae militesque Siculorum Ci., nautae dominique navium C., nautas gubernatoresque comparari iubet C., navita de ventis, de tauris narrat arator Pr., multā prolutus vappā nauta H. (z „mornarji“ označuje H. najsurovejše ljudi; da je druženje z mornarji škodljivo za moralo, so torej vedeli že starodavniki).

naváda (-e) f abitudine, usanza, uso; vezzo; costume; maniera; modo; prassi:
težko je spremeniti vsakdanje navade è difficile cambiare le abitudini quotidiane
poznati navade tržišča conoscere le usanze del mercato
kajenje je njegova navada ha il vezzo del fumo
na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo nelle campagne la gente usa salutarsi
iz navade per abitudine
mnoge stare navade izginjajo molte antiche usanze vanno scomparendo
biti navada essere di prammatica
v takih primerih je navada, je praksa, da ... in questi casi la prassi prevede che

naváda hábito m ; (šega) costumbre f ; (raba) uso m ; usanza f ; (rutina) rutina f

iz navade por costumbre
moč navade la fuerza de la costumbre
kot po navadi como de costumbre
ne več v navadi caído en desuso
stara navada una vieja costumbre
imeti navado tener la costumbre (da ... de nedoločnik)
opustiti navado perder la costumbre, deshabituarse
postati navada convertirse en hábito
privzeti navado adquirir una costumbre, contraer un hábito
navada je železna srajca la costumbre es otra naturaleza

navájati¹ (-am) | navêsti (-vêdem) imperf., perf.

1. citare, allegare, indicare; produrre; addurre; (podrobno) specificare:
navajati številke, imena citare numeri, nomi
navesti dokaze produrre prove
navesti vzroke addurre motivi
navajati kaj obremenilnega, razbremenilnega allegare qcs. a colpa, a discarico

2. redko (nagovoriti, nagovarjati) indurre; esortare:
to nas navaja k sklepu, da il che ci induce a concludere che

navájen (-a -o) adj. abituato, avvezzo, uso, assuefatto, solito; rotto:
navajen napora rotto alla fatica
biti, ne biti navajen na essere, non essere abituato a
biti, ne biti navajen (na to), da bi avere, non avere l'abitudine di

navdíh (-a) m ispirazione; estro, knjiž. afflato:
dati, dobiti navdih za kaj ispirare, essere ispirato da
pesniški navdih ispirazione poetica; estro, afflato poetico

nave f

1. ladja:
nave ammiraglia admiralska ladja
nave appoggio oskrbovalna ladja
nave atomica ladja na atomski pogon
nave da battaglia bojna ladja
nave da cabotaggio obalna ladja
nave da carico, da trasporto tovorna ladja
nave cisterna tanker
nave civetta ladja za protipodmorniško vabo
nave corazzata oklopnica
nave corsara gusarska ladja
nave dragamine minolovec
nave da guerra vojna ladja
nave di linea linijska ladja
nave mercantile trgovska ladja
nave ospedale bolniška ladja
nave passeggeri potniška ladja
nave da pesca ribiška ladja
nave portaerei letalonosilka
nave posacavi ladja za polaganje kablov
nave rompighiaccio ledolomilec
nave di salvataggio reševalna ladja
nave da sbarco izkrcevalna ladja, desantna ladja
nave scorta spremljevalna ladja
nave scuola šolska ladja
nave spaziale aero vesoljska ladja
nave traghetto trajekt
nave a vapore parnik
nave a vela jadrnica

2.
nave da latte posnemalni bazen (v mlekarnah)

navelíčan harto

naveličan življenja cansado de la vida
biti naveličan česa estar harto da a/c, estar cansado (ali hastiado) de a/c

nāvis -is, acc. -em, (redko -im), abl. -ī (redkeje -e), f (prim. gr. ναῦς, jon. νηός, dor. ναῦς, ναός ladja)

1. ladja, brod: O., Vell., Val. Fl., Amm. idr., n. peregrina Pl., mercatoria Pl. trgovska ladja, longa N., L. bojna ladja (dolga in ozka), actuaria C. lahka veselnica (veslača), hitra veslača, (ladja) brzoplovka, oneraria C. tovorna, transportna, prevozna ladja (široka in trebušasta), piscatoria C. ribiški čoln, piratica L. gusarska ladja, n. ducis N. ali praetoria L. poveljniška (admiralska) ladja, tecta L. ali constrata Ci. pokrita ladja = ladja s krovom, palubo, (ladja) palubnica, aperta Ci. ladja brez krova (palube), (ladja) brezpalubnica, quassa L. prebita, rostrata Iust. ladja s kljunom, kljunasta, rilčasta ladja, auri, paleae Ci. otovorjena z zlatom, s plevami = zlato, pleve prevažajoča, navem frangere Ter., Corn. razbiti ladjo, ladja se razbije (komu), compluribus navibus fractis C., navem facere C. ali aedificare, construere Ci. ali fabricari T. ladjo (z)graditi, izdel(ov)ati, (s)tesati, navem armare Ci., C. ali ornare L. ali adornare C. ladjo opremiti (opremljati), navem instruere armareque L. z vsem oskrbeti in opremiti, navem exarmare Sen. rh. ladjo razpremiti, odstraniti z ladje (prenosno) opremo, navem deducere C., tudi navem deducere litore V. ali navem deducere in aquam L. ladjo spustiti (spuščati) ali poriniti v morje (v vodo), navem subducere C., N. ladjo potegniti na suho, navem educere ex portu C. iz pristanišča krmariti, odriniti, navem moliri ab terra L. ali navem solvere C. odpluti, odjadrati, sidro dvigniti, tudi navis solvit C. ladja odplove, odjadra, navīs appellere ad ripam Ci. ali navim ad eum applicare Ci. ali naves applicare ad terram C. ali naves applicare ad Heraeum, naves applicare terrae L. ali navis ripae adplicatur Cu. pristati (pristajati), zasidrati k (ob, v), navem tenere in ancoris N. biti zasidran, deligare navem ad ancoram, deligare navem ad terram C. ladjo usidrati (zasidrati), usidrati (zasidrati) se, ascendere navem Ter. ali ascendere in navem N. ali conscendere navem C., N., L. ali conscendere in navem Ci., C. ali escendere in navem N. iti, stopiti (stopati) na ladjo, vkrca(va)ti se, navibus rem gerere H. voditi vojno na morju, vojskovati se na morju, nave, navibus venire Ci., L. na ladjah priti (prihajati), pripluti, in navi vehi Ci. ali nave ferri H. voziti se na ladji, pluti, jadrati, ladjati, navibus flumen transire C. prepluti, prečkati reko; preg.: ut etiam navem perforet, in qua ipse naviget Ci. ap. Q. = da sam sebi škoduje; navibus et quadrigis petimus bene vivere H. na vso moč, na vse duške, na vse kriplje, zelo; prim.: undique ad illos conveniunt et carpentis et navibus omnes qui digito scalpunt uno caput Iuv.; navem mortuo applicare Ps.-Q. utopljenca iz vode vleči = prepozno priti (komu) na pomoč.

2. metaf.
a) žensko spolovilo, osramje, sram: Pl., Macr.
b) ladja Ârgo (ozvezdje): Navis (navis) Argolica ali samo Navis (navis) Ci. (Arat.).

3. pren. ladja
a) (o državi): una navis est bonorum omnium Ci. ep., navis rei publicae fluctuans in alto tempestatibus seditionum ac discordiarum Ci.
b) o človeških razmerah: ubicumque es, in eadem es navi Ci. = je tvoja usoda ena in ista, dum tua navis in alto est, hoc age, ne … H. dokler je tvoja ladja na odprtem morju = dokler nisi na varnem, bodi previden.

navodil|o¹ srednji spol (-a …)

1. (direktiva) die Weisung, die Anweisung, die Instruktion; režijsko: Regieanweisung; službeno: Dienstanweisung
pisna navodila množina das Merkblatt
dajanje navodil die Anweisung, die Instruktion
dajati navodila komu (jemanden) anweisen, anleiten
ki ima pravico dajati navodila weisungsberechtigt
ki je vezan na navodila weisungsgebunden
pravica, dajati navodila die Weisungsbefugnis
v skladu z navodili weisungsgemäß, instruktionsgemäß
imeti navodilo, da … angewiesen sein zu

2. zdravnika: die Verordnung
po zdravniškem navodilu auf ärztliche Veordnung

navŕtati (-am) perf. ➞ vrtati

1. forare; trapanare; trivellare

2. (z vrtanjem priti do česa)
navrtati nov vrelec aprire un nuovo pozzo
pog. navrtati koga za denar spillare denari da qcn.

navze(ma)ti se embeberse (de); absorber

navze(ma)ti se navade, da ... tomar la costumbre de (nedoločnik)

navzlíc in spite of; in defiance of; notwithstanding

navzlíc temu in spite of that
navzlíc dejstvu, da... in spite of the fact that...
navzlíc vsemu svojemu denarju ni bil srečen for (ali with) all his money he was not happy
navzlíc zdravi pameti against common sense, in open defiance of common sense

navzóč (-a -e)

A) adj. presente:
biti navzoč essere presente

B) navzóči (-a -e) m, f, n il, la presente:
vsi navzoči so glasovali za predlog la proposta è stata approvata da tutti i presenti

nazádnje adv.

1. poi, infine, alfine; (zadnjikrat) ultimamente, l'ultima volta

2. pren. in fin dei conti:
fant je nazadnje zadosti star, da se sam odloči in fin dei conti il ragazzo è maggiorenne per decidere da solo
nazadnje bo še mislil, da ga ne maramo finirà col pensare che non gli vogliamo bene
skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne nazadnje zaradi neposrednosti la composizione sorprende per la forza inventiva oltreché per la sua immediatezza
nazadnje (zadnjikrat)
sem ga videl včeraj l'ultima volta l'ho visto ieri

ne (kot samostoina nikalnica) no; nay; (navadno pri glagolu) not (npr. nisem I am not)

ne malo not a little
nikakor ne not at all, by no means
gotovo ne! certainly not
še ne not yet
ne več no more, (časovno) no longer
jaz tudi ne (strinjajoč se z nikalnim stavkom) (that goes for) me too!
ne manj kot... no less than...
ne samó... temveč tudi... not only... but also...
kaj ne? isn't it?
mislim, da ne I think not
ne... ne... neither... nor...
če ne if not, unless
če ne vidim pisma, ne verjamem unless I see (ali if I don't see) the letter I shall not believe it
ne da bi jaz vedel not that I know of
odgovoriti da ali ne to answer yea or nay
ne, kaj takega! well I never
reči, odgovoriti ne to answer in the negative, to decline, to refuse
ne morem, da ne bi (rekel) I must (say), I can't help (saying)
Je oče bolan? - Upam, da ne. I Father ill? - I hope not.
on ne govori angleško, jaz tudi ne he does not speak English, nor do I

ne² [è]

1.
ne da bi ohne zu (ne da bi vprašal ohne zu fragen)

2.
ne X ne Y weder X noch Y (ne brat ne sestra weder Bruder noch Schwester)
ne bev ne mev keinen Muckser

ne [nə] adverbe ne

ne ... que samo, le, šele
ne ... guère komaj
ne ... jamais que vedno le
ne ... pas ne
ne ... personne nikogar
personne, nul ... ne nikdo
ne ... plus ne več
ne ... point (nikakor) ne
il ne fait que de sortir pravkar je šel ven
je crains qu'il ne vienne bojim se, da pride
ne-m'oubliez-pas masculin, botanique spominčica
je n'ose le dire ne upam si tega reči
si je ne me trompe če se ne motim
ne croire ni à Dieu ni au diable ne verjeti ne v Boga ne v hudiča