Franja

accointer, s' [akwɛ̃te] verbe intransitif postati zaupen (à z); zaupno občevati, familier navezati intimne stike, spečati se (avec quelqu'un s kom)

accoler [akɔle] verbe transitif objeti; skupaj dati, speti, povezati; dodati; privezati (trte); architecture prizidati; typographie postaviti zavite oklepaje

s'accoler oviti se okoli, prikleniti se na; spečati se (à quelqu'un s kom)
accoler une chose à une autre postaviti eno stvar poleg druge

accommodating [əkɔ́mədeitiŋ] pridevnik (accommodatingly prislov)
prilagodljiv; ustrežljiv, uslužen; spravljiv

on accommodating terms s sprejemljivimi pogoji

accommodō (adcommodō) -āre -āvī -ātum

1. primerno uravna(va)ti, pripraviti (pripravljati): trapetum Ca.

2. kaj kam dati (dajati) ali kaj komu ali čemu nadeti, da se prilega, priravna(va)ti: ut ... ad insignia accommodanda ... tempus defuerit C.; z dat.: gladium dextrae Luc. ap. Ci., lateri ensem V., calauticam capiti Ci.; z ad: clupeum ad dorsum Pl., coronam sibi ad caput Ci.; z in: dentes in saxa forata accomodantur Vitr. se vtikajo.

3. pren.
a) prilagoditi (prilagajati) kaj čemu, umeriti (umerjati) kaj, uravna(va)ti kaj po čem: orandae litis tempus Ci. ugodno postaviti; orationem auribus auditorum Ci.; sumptūs ad mercedes Ci., ius publicum ad populi iussa Ci., ad eius testimonium vestrum ius iurandum (sodbo) Ci., testes ad crimen Ci. primerno ali poljubno privze(ma)ti, annum ad solis cursum Suet.; in omnem eventum consilia L., exordium in plures causas Ci., Corn. obrniti (obračati), porabiti (porabljati) za več primerov; rationem secundum condicionem Q.; pass.: morem accommodari prout conducat T. se prilagodi vsakokratni potrebi, se ravna po ... potrebi; accommodare alicui de habitatione Ci. ep.; refl.: ad voluntatem alicuius ... totum se fingere et accommodare Ci.
b) podeliti (podeljevati), pripisovati: diis effigiem Cu., alicui verba Q. na jezik položiti (polagati).
c) nakloniti, poklanjati komu ali čemu kaj, da(ja)ti, posvetiti (posvečevati): consilium, opem Icti., curam pratis Q. skrb imeti za ..., nonnullam operam his studiis Q., alicui manum Ap. v pomoč biti komu; se ad rem publ. et magnas res gerendas Ci., se ali animum alicui rei Suet. ukvarjati se s čim, spustiti (spuščati) se v kaj, poda(ja)ti se v kaj, se Seiano Suet. pridružiti se Sejanu, se ducem alicui Suet. da(ja)ti se komu na voljo za vodnika.
č) posoditi (posojati): tres panes Aug. — Od tod adj. pt. pf. accommodātus (adcommodātus) 3, adv. -ē

1. prilagojen čemu, primeren, pripraven, prikladen, spodoben: puppes ad magnitudinem fluctuum accommodatae C., responsum ad suam rem accommodatum Ci., oratio perpetua ad persuadendum accommodata Ci., accommodate dicere ad persuadendum Ci., dicere quam maxime ad veritatem accommodate Ci., definire ad iudicium accommodatius Ci., ad naturam accommodatissime vivere Ci.; emplastra adversus morsus accommodata Cels.; z dat.: oratio hominum sensibus ac mentibus accommodata Ci., si eam legem vobis accommodatam esse intellegerem Ci., tempora demetendis frugibus ... accommodata Ci., ut reliqua pro loci natura, pro vi tempestatum illis (navibus) essent ... accommodatiora Ci. bolje uravnano, exemplum temporibus suis accommodatissimum Ci., accommodatiores glandium generi castaneae Plin. podobnejši.

2. pren. sposoben, kos čemu: homo ad Verris flagitia ... accommodatus Ci., homines ad otium accommodati Ci., minime sum ad te consolandum accommodatus Ci. ep.; z dat.: Pollio Asinius seriis iocisque pariter accommodatus Q., servus vilissimus nec cuiquam serio ministerio accommodatus T.

accompagnare

A) v. tr. (pres. accompagno)

1. spremiti, spremljati:
ti accompagnerò al treno pospremil te bom do vlaka
accompagnare con l'occhio slediti s pogledom
accompagnare in macchina odpeljati z avtom

2. združiti:
accompagnare lo studio al divertimento združiti učenje in zabavo

3. glasba spremljati:
accompagnare una cantante al pianoforte spremljati pevko na klavirju

B) ➞ accompagnarsi v. rifl. (pres. mi accompagno)

1.
accompagnarsi con qcn. pridružiti se komu (na potovanju)

2. redko poročiti se

acconcio agg. (m pl. -ci, f pl. -ce)

1. knjižno primeren, prikladen:
l'oratore trattò l'argomento con parole acconce govornik je obravnaval temo s primernimi besedami

2. star. urejen, ozaljšan

acconsentire v. intr. (pres. acconsēnto)

1. privoliti, soglašati, strinjati se:
acconsentì alla proposta soglašal je s predlogom

2. dopustiti, dovoliti:
acconsentì che il figlio partisse dovolil je, da sin odpotuje

3. redko popuščati (pod pritiskom, silo):
la molla acconsente alla pressione vzmet popušča pod pritiskom

accoppiare

A) v. tr. (pres. accōppio)

1. združiti (tudi pren.):
accoppiare l'utile e il dilettevole združiti koristno s prijetnim

2. redko poročiti

B) ➞ accoppiarsi v. rifl. (pres. mi accōppio) pariti se

accord¹ [əkɔ́:d] samostalnik
soglasje
glasba sozvočje, akord; sporazum; ubranost

to be of accord ujemati se
in accord with v skladu s, v sporazumu s
of one's own accord prostovoljno, sam od sebe
with one accord soglasno

accordance [əkɔ́:dəns] samostalnik
soglasje, skladnost

in accordance with skladno s, ustrezno s
to be in accordance with strinjati se s

accorder [akɔrde] verbe transitif spraviti v sklad, v soglasje, uskladiti, uglasiti; poravnati (spor); pokloniti, dati; privoščiti, dopustiti; uslišati (prošnjo); pripisovati

s'accorder soglašati, ujemati se, skladati se; harmonirati (avec s); sporazumeti se, zediniti se
accorder un piano, un violon uglasiti klavir, violino
accorder le verbe avec le sujet uskladiti glagol z osebkom
le verbe s'accorde avec son sujet glagol se sklada z osebkom
accorder un crédit, un délai de paiement dovoliti, odobriti kredit, odlog plačila
il lui a accordé la main de sa fille dal mu je hčer za ženo
vous accordez trop d'importance à cette affaire pripisujete preveč važnosti tej zadevi
accorder sa confiance (parlement) izreči zaupnico
accorder la grâce à un condamné pomilostiti obsojenca
accorder des dommages-intérêts prisoditi odškodnino
accorder un congé exceptionnel odobriti izreden dopust
vous m'accorderez que l'été a été exceptionnel strinjali se boste z mojim mnenjem, da smo imeli izjemno poletje
accorder sa main à quelqu'un (snubcu) reči da (ženska)
s'accorder un peu de répit dati si, privoščiti si malo oddiha

accōrdo m

1. soglasje, skladnost, sporazum, dogovor:
d'accordo, di buon accordo, di comune accordo, d'amore e d'accordo sporazumno, v popolnem soglasju
essere, trovarsi, andare d'accordo con qcn. strinjati se, soglašati s kom
Siamo intesi?- D'accordo! Zmenjeno? - Velja!
mettersi d'accordo sporazumeti se
accordo sindacale sindikalni dogovor
gli accordi di Londra londonski sporazumi

2. glasba akord

3. jezik ujemanje

accorporō -āre (ad in corpus) s kakim telesom tesno združiti (združevati), spojiti (spajati); od tod pren. pripojiti (pripajati), utelesiti: damnatorum bona suis Amm., domos fisco Cod. Th. = zaseči.

accouder [-de]

s'accouder, être accoudé opirati, opreti se na komolce, dotikati se s komolci; strniti vrste, strniti se
il s'accouda à la fenêtre s komolci se je naslonil na okno

account¹ [əkáunt] samostalnik
trgovina račun, konto; poročilo, pripovedovanje; mnenje, sodba; važnost, korist; vzrok; ocena; likvidacijski rok

balance of account saldo
by all accounts povsem
to bring (ali call) to account poklicati na odgovor
to cast accounts delati proračun, kalkulirati
account of charges režijski stroški
account of costs proizvodni stroški
current account tekoči račun
to carry to a new account prenesti na nov račun
drawing account žiro račun
to give an account poročati
to give a good account of o.s. imeti uspeh, dobro se izkazati
the great account sodni dan
ameriško to hand in one's account umreti
to leave out of account ne upoštevati
to make an account ceniti
to make out an account napisati račun
of no account nepomemben
on no account nikakor ne
on my account zaradi mene
on one's own account na lastno odgovornost
on account of zaradi
to overdraw one's account prekoračiti svoj račun
to settle an account poravnati račun
to settle accounts with figurativno obračunati s
of small account nepomemben
to take into account upoštevati
to turn into account izkoristiti, uporabiti
square accounts poravnani računi
on what account? čemu?

accrēscō (adcrēscō) -ere -crēvī (-crētus)

1. prirasti (priraščati), kot prirastek (pomnožek) pridružiti (pridruževati) se, pritakniti se: quantum demas, tantum accrescit Ca. fr.; z dat.: cum ... dictis factisque ... adcresceret fides L. ko so besede ... pridobivale verjetnost, (iambus) trimetris adcrescere iussit nomen iambeis H. trimetrom je dal pridružiti jambski pridevek, veteribus negotiis accrescunt nova Plin. iun., in partem pretii emptoribus adcrescebat (vectigal) T.; occ. komu kot lastnina prirasti (priraščati), pripasti (pripadati): Icti., sibi accrescere putat, quod cuique astruatur Plin. iun.; od tod ius accrescendi Icti. pravica do prirasti.

2. (neprestano) rasti, dorasti (doraščati): nobis iam paulatim accrescere puer ... incipiat Q., eruca, quae adiectis diebus accrescit Plin., filius accrescens Vulg.; od tod subst. pt. pr. accrēscentēs -ium, m za vojaško službo doraščajoči otroci veteranov in vojakov kot vedno pripravljena rezerva, nadomestilo odpuščenih ali umrlih legijskih vojakov: Cod. Th.; pren. rasti, narasti (naraščati), (po)množiti se, (po)večati se (naspr. decrescere): flumen subito accrevit Ci., postquam dolores accrescere sensit N., invidia accrevit H., aggerebatur caespes iamque pectori usque adcreverat T., nondum adcrescente unda T., gremio misero accrescere natos Stat. — Pt. pf. accrētus 3 prirasel k čemu, obrasel s čim, ovit (obdan) s čim: eruca araneo accreta Plin.

accrochage [akrɔšaž] masculin obešenje (na kavelj); automobilisme trčenje; (boks) oklenitev; militaire kratek spopad, praska; familier prepir

accrochage des toiles dans un musée obešenje slik v muzeju
accrochage entre deux patrouilles spopad, praska med dvema patruljama
accrochage entre une voiture et un cycliste trčenje med avtom in kolesarjem
il a eu un accrochage avec sa sœur spričkal se je s sestro

accroupir, s' [akrupir] počeniti

être, se tenir accroupi čepeti
prendre la position accroupie počepniti

acculer [aküle] verbe transitif v zagato spraviti, figuré ob zid pritisniti, ugnati koga (v kozji rog)

s'acculer s hrbtom se postaviti (à, contre ob, proti); vzpenjati se (konj)
acculer quelqu'un aux extrémités pritirati koga do skrajnosti
acculer quelqu'un au désespoir pritirati koga v obup
être acculé à la faillite priti v konkurz, na boben

accumbō (adcumbō) -ere -cubuī -cubitum (ad in *cumbere; prim. cubō)

1. leči: in via Pl., cum aliquo Pl., in actā cum suis N.

2. occ.
a) leči na obmizni blazinjak, leči k mizi, leči k obedu, v pf. tudi = ležati (Grki in Rimljani pri obedu niso sedeli, ampak so ležali ob mizi na blazinjakih (lectus) tako, da so se naslanjali z levo stranjo na blazinjak, z desnico pa so jemali jedi z mize, prim. triclinium in lectus): ire accubitum Pl., Varr. ap Non. iti jest, acc. in epulo, in convivio alicuius Ci., apud aliquem Ci. ep. gostovati (v gosteh biti) pri kom, supra ali infra aliquem Ci., cum aliquo Mart. s kom = poleg koga (kot sogost), eodem lecto Scipio et Hasdrubal adcubuerunt L., acc. in summo lecto Pl., Lacedaemonii cotidianis epulis in robore accumbunt Ci., acc. uxoris loco, immo praetoris Sen. rh., accumbens S. fr., Suet. pri mizi, obedu ležeč; z acc. rei: acc. mensam Acc. ap. Non., Luc. ap. Non. ali mensulam, cenam paratam Ap. leči k mizi, obedu, z acc. personae: acc. scortum Pl. za sosedo k mizi (k obedu) vzeti; pesn. z dat.: epulis accumbere divôm V. udeleževati se.
b) leči k ženski: alicui (feminae): Pr., Tib.
c) uleči se (o bolniku): Vulg.