kocine stojijo pokonci komu frazem
(o telesni reakciji) ▸ libabőrös
Fantastično, kocine mi stojijo pokonci, toliko je adrenalina v letenju. ▸ Fantasztikus, libabőrös vagyok, annyi adrenalin van a repülésben.
Od hladu so mu kocine stale pokonci. ▸ A hidegtől libabőrös volt.
Sopomenke: kocine gredo pokonci komu, kocine se postavijo pokonci komu, kocine se naježijo komu
Zadetki iskanja
- kočljiv pridevnik
1. (problematičen; neprijeten) ▸ kényeskočljiva situacija ▸ kényes helyzetkočljiva tema ▸ kényes témakočljive okoliščine ▸ kényes körülményekkočljiv položaj ▸ kényes helyzetkočljivo vprašanje ▸ kényes kérdéskočljivo obdobje ▸ kényes időszakpolitično kočljiv ▸ politikailag kényeszelo kočljiv ▸ nagyon kényeskočljiva naloga ▸ kényes feladatkočljiv trenutek ▸ kényes pillanatrešiti iz kočljivega položaja ▸ kényes helyzetből kimentspraviti koga v kočljiv položaj ▸ kényes helyzetbe sodorkočljiva tematika ▸ kényes témaMeso ne sme imeti sledov razkroja, kar je posebej kočljivo poleti. ▸ A húson ne legyen jele rothadásnak, ez nyáron különösen kényes kérdés.
Odnos med znanostjo in vero je bil od nekdaj kočljiv. ▸ A tudomány és a vallás kapcsolata mindig is kényes terület volt.
Čeprav so pred začetkom veljali za prvega favorita zaključnega turnirja, so se Nemci znašli v precej kočljivem položaju. ▸ Bár már a kezdés előtt a döntő első számú favoritjának számítottak, a németek meglehetősen kényes helyzetbe kerültek.
2. (o spolni dejavnosti) ▸ kényes, sikamlóskočljiv položaj ▸ kényes helyzet, sikamlós helyzetkočljiv prizor ▸ kényes jelenet, sikamlós jelenetzelo kočljiv ▸ nagyon kényeszalotiti koga v kočljivem položaju ▸ sikamlós helyzetben rajtakap valakitkočljiva fotografija ▸ sikamlós fényképkočljiva poza ▸ sikamlós pózDanes fotoaparati omogočajo brisanje kočljivih posnetkov, saj si jih lahko takoj ogledamo na zaslonu. ▸ Ma már a fényképezőgépek lehetővé teszik a kényes felvételek törlését, mivel azok azonnal láthatók a kijelzőn.
Videokaseta posnetkov igralke in bobnarja v kočljivih položajih je postala velika prodajna uspešnica. ▸ A videokazetta, amelyen a színésznő és a dobos sikamlós pózokban látható, nagy sikert aratott. - kod2 [ó]
1. auf welchem Weg, wo herum
kod se pride do X? wie kommt man zu X?, wie finde ich X?
2. (kje) wo (ne vem, kod hodi ich weiß nicht, wo sie ist)
3.
od kod (odkod) von wo, woher
od kod do kod von wo bis wo
vedeti, od kod veter veje wissen, woher der Wind weht
ne vedeti ne kod ne kam weder ein noch aus wissen
| ➞ → dokod, ➞ → odkod - kód where
od kód? from where, from what place, whence?
od kód prihaja? where does he come from?
ne vem ne kód ne kam (figurativno) I don't know which way to turn, I am quite nonplussed, I am at my wits' end, I am in a dilemma, pogovorno I'm in a fix - kód
kod? où?
od kod? d'où? - kód adv.
1. (izraža vprašanje po prostoru, po katerem se dogaja premikanje) dove, per dove; da, di dove:
kod se gre na grad? (per) dove si va al castello?
do kod hočeš priti? (fin) dove vuoi arrivare?
od kod si doma? di dove sei?
pren. ne vedeti ne kod ne kam cacciarsi, trovarsi in un vicolo cieco
2. (izraža, da se dejanje dogaja na poljubnem kraju) da qualche parte:
gotovo se skriva tam kod si nasconde certamente lì da qualche parte - kód
kod? ¿dónde?
od kod? ¿de dónde?; ¿de qué lado?; ¿de que parte? - kód2 prisl., де присл.
- od kód зві́дки
- koder3 [ó] sega pogled ipd.: so weit (so weit das Auge reicht)
od koder woher, wo … her - kóder où
koder koli où que ce soit, quelque part, n'importe où, dans un endroit quelconque
od koder koli de quelque part, d'un endroit quelconque - kóder
A) adv. da qualche parte
B) konj.
1. (v oziralnih odvisnikih) (per) dove; (dokoder) (fin) dove; (odkoder) da dove, donde:
koder je divjal vihar, je drevje polomljeno dove ha imperversato il temporale, gli alberi sono rimasti schiantati
zapelji, do koder moreš va' con la macchina fin dove puoi
odšel je v kraj, od koder ni vrnitve se ne è andato in un luogo, da dove non c'è più ritorno
2. (izraža poljubnost prostora, po katerem se dogaja premikanje) dovunque:
koder hodi, ga spremljajo otroci dovunque vada, i bambini gli corrono dietro - kóga whom
kóga vidiš? whom (ali pogovorno who) do you see?
od kóga? from whom?
za kóga me pa imate? whom (ali pogovorno who) do you take me for? - kokain samostalnik
(mamilo) ▸ kokaintihotapljenje kokaina ▸ kokaincsempészéspreprodaja kokaina ▸ kokainárusításuživanje kokaina ▸ kokainfogyasztáspreprodajati kokain ▸ kokaint árulsnifati kokain ▸ kokaint szippantnjuhati kokain ▸ kokaint szívodvisnost od kokaina ▸ kokainfüggőségzavitek kokaina ▸ egy csomag kokainjemati kokain ▸ kokaint szedčrtica kokaina ▸ kokaincsíkkolumbijski kokain ▸ kolumbiai kokain200 gramov kokaina ▸ 200 gramm kokainPovezane iztočnice: čisti kokain - kolár2 (-ja) m rel. collare:
pren. posloviti se od kolarja appendere al chiodo il collare, spretarsi - koléno (-a) n
1. anat. ginocchio (m pl. -chi; f pl. -chia):
posaditi si otroka na kolena prendere il bambino sulle ginocchia
kolena se mi šibijo, tresejo le ginocchia fanno giacomo giacomo
do kolen segajoče krilo gonna che arriva al ginocchio
gristi kolena arrampicarsi con le mani e i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. upogniti pred kom kolena piegare il ginocchio davanti a qcn.
vulg. biti, stati do kolen v dreku essere nella merda fino al collo
pren. ne segati komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
poznati že od mladih kolen conoscere fin dall'infanzia
dati otroka čez kolena sculacciare il bambino
spraviti koga na kolena mettere in ginocchio qcn.
vreči se komu pred kolena mettersi in ginocchio davanti a qcn.
biti na kolenih essere vinto, prostrato
pejor. po kolenih se plaziti pred kom strisciare sulle ginocchia davanti a uno
2. teh. gomito (di un tubo)
3. pren. (krivina, zavoj) curva; ansa, meandro (di un fiume)
4. grado, linea di parentela:
bratranec v drugem kolenu cugino di 2o grado
5. adm.
knjigovodsko koleno barra - kolos samostalnik
1. (velikanski objekt ali predmet) ▸ kolosszusbetonski kolos ▸ betonkolosszusbrezobličen kolos ▸ ormótlan kolosszushotelski kolos ▸ szállodakolosszusmogočen kolos ▸ hatalmas kolosszusindustrijski kolos ▸ ipari kolosszusgradnja kolosa ▸ kolosszus építéseOgromen betonski kolos (v gradnji), ki ga je mogoče videti daleč naokoli, bo muzej prve svetovne vojne. ▸ A már messziről látható (épülőfélben lévő) hatalmas betonkolosszus az első világháború múzeuma lesz.
Leta 1973 je začela dozorevati ideja o najvišjem betonskem dimniku v Evropi, 360 metrov visokem kolosu iz betona in železa. ▸ 1973-ban kezdett formát ölteni Európa legmagasabb betonkéményének, egy 360 méter magas vasbeton kolosszusnak az ötlete.
Na varnost je mislil, ko je kupoval avto, saj je verjetno zato kupil tak kolos na kolesih. ▸ Autóvásárláskor a biztonságot tartotta szem előtt, hiszen valószínűleg ezért vásárolt ilyen guruló kolosszust.
2. (ogromna organizacija) ▸ kolosszusželezarski kolos ▸ vasipari kolosszusigralniški kolos ▸ szerencsejáték-kolosszusAmerika je gospodarski kolos, ki mu na svetu ni para. ▸ Amerika a világon egyedülálló gazdasági kolosszus.
Evropski parlament šteje 732 poslancev, vsak ima dva do tri asistente, sicer pa ta ogromni kolos zaposluje okoli pet tisoč ljudi, od strokovnjakov do ostalega osebja. ▸ Az Európai Parlamentnek 732 képviselője van, mindegyiküknek két-három asszisztense, de ez a hatalmas kolosszus a szakértőktől alkalmazottakig mintegy 5 000 embert foglalkoztat.
3. (velik kip) ▸ kolosszuskamnit kolos ▸ kőkolosszusJužno od tega kamna sta v pesku napol zakopana dva sarkofaga iz grško-rimske dobe ter nedokončan kolos. ▸ Ettől a kőtől délre két görög-római szarkofág és egy befejezetlen kolosszus van félig a homokba temetve.
4. (velikan; orjak) ▸ kolosszus, óriás
Prišli so trije gestapovci, pravi kolosi. ▸ Három gestapós érkezett, igazi óriások.
Za kolosa, težkega 150 kilogramov, sem trepetal, da se mu bo pod zadnjico sesedel nežni stolček. ▸ Rettegtem, hogy a 150 kilogrammos kolosszus feneke alatt összeroskad a finom kis szék.
5. (pomembna oseba) ▸ kolosszus
Z vsakim tekstom nas zmeraj znova in zmeraj drugače preseneča ta kolos, ki se imenuje Shakespeare. ▸ Minden szöveggel újra és újra és mindig máshogy kápráztat el bennünket ez a Shakespeare nevű óriás. - kȍn m dial., v izrazu: òd kona dò kona od začetka do konca; od iskona prav od začetka
- kon|ec1 [ô] moški spol (-ca …)
1. top, oster, zgornji, spodnji: das Ende
figurativno konec sveta (zelo daleč) das Ende der Welt (na konu sveta am Ende der Welt, z drugega kona sveta vom andern Ende der Welt)
-ende (prednji Vorderende, zadnji Hinterende, topi Stumpfende, naselja Ortsende, stopnic Treppenende, kite Zopfende, vrvi Seilende, Tauende); (skrajni rob) vasi, gozda: der Ausgang; (vršiček) die Spitze; (odrastek) der Zipfel; vrstice: der Ausgang, das Ende
2. (prenehanje) das Ende, -ende (kvartala Quartalsende, leta Jahresende, meseca Monatsende, tedna Wochenende, pouka Schulende, semestra Semesterende, sezone Saisonende, vojne Kriegsende); (zaključek) der [Schluß] Schluss, -[schluß] schluss (oddaje [Sendeschluß] Sendeschluss, poslovnega časa [Ladenschluß] Ladenschluss, službe [Dienstschluß] Dienstschluss, šole [Schulschluß] Schulschluss); (dokončanje) der [Abschluß] Abschluss
konec delovnega časa der Feierabend
3. (propad, uničenje) das Ende, der Untergang
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
konec časov/vseh dob das Ende der Zeiten
(smrt) das Ende
4. (iztek) dobe: der Ausgang, (izzvenevanje) der Ausklang
5. (izid, rezultat) der Ausgang
6.
česa je konec (kaj se je končalo) (etwas) ist zu Ende (premirja/mojega potrpljenja je konec der Waffenstillstand/ meine Geduld ist zu Ende)
konec je! [Schluß] Schluss!/jetzt ist aber [Schluß] Schluss!/[Schluß] Schluss damit!
zdaj pa konec! Und damit gut!
kon je (z) es ist [Schluß] Schluss (mit), es ist vorbei (mit)
konec je z menoj es ist um mich geschehen
|
narediti konec (umreti) umkommen, čemu [Schluß] Schluss machen mit
narediti konec početju nekoga: (jemandem) das Handwerk legen
storiti konec (umreti) dran glauben müssen, umkommen, sein Leben verlieren
|
brez konca ohne Ende, endlos
brez konca in kraja endlos, nie enden wollend
biti brez konca in kraja kein Ende nehmen (wollen), nicht enden wollen
do konca (do izteka) bis zum Ende, bis zuletzt
do žalostnega konca bis zum bitteren Ende
od začetka do konca von vorne bis hinten, vom Anfang bis zum Ende
do konca prstov bis in die Fingerspitzen
do konca (vse) pojesti/porabiti ipd.: restlos
do konca pojesti/popiti (den Teller) leer essen, (das Glas) leer trinken
do konca odpreti radio, televizor: voll aufdrehen
potisniti do konca durchtreten, durchdrücken
do konca povedati/speči ausreden/ausbacken
iti do konca bis zum Ende gehen, figurativno bis zum Äußersten gehen
iti/priti do konca čemu: einer Sache auf den Grund gehen/kommen
priti do konca komu: (jemandem) beikommen
h koncu aufs Ende zu
iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
na konec aufs Ende
na koncu am Ende, zu Ende
na koncu meseca am Monatsende
biti čisto na koncu am Ende sein, vor dem Ruin stehen
biti na koncu z živci mit den Nerven herunter sein
biti na koncu s svojimi močmi am Ende seiner Kraft sein
stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben
ob koncu am Ende
ob koncu meseca/leta zum Monatsende/Jahresende
ob koncu tedna am Wochenende
ob koncu vojne bei Kriegsende
od konca do kraja von A bis Z, restlos
od zadnjega konca von hinten
pred koncem vor dem Ende
pred koncem vojne vor Kriegsende
pri koncu gegen Ende
biti pri koncu s čim am Ende sein mit
proti koncu gegen Ende
proti koncu vojne gegen Kriegsende
proti koncu zime/poletja im Spätwinter/Spätsommer
proti koncu leta spät im Jahr
s koncem zum Ende
s koncem četrtletja zum Quartal/Quartalsende
za konec für das Ende
znak za konec das [Schlußzeichen] Schlusszeichen
znak za konec alarma die Entwarnung, das Entwarnungszeichen
znak za konec tekme der Abpfiff, [Schlußpfiff] Schlusspfiff - kônec fin ženski spol , bout moški spol ; (skrajni) extrémité ženski spol ; terme moški spol , terminaison ženski spol , clôture ženski spol , conclusion ženski spol , achèvement moški spol
na vseh koncih in krajih de tous (les) côtés, de toutes parts, partout
biti na koncu svojih moči être au bout de ses forces
pri koncu biti être près de sa fin, toucher à sa fin
od konca do kraja du commencement (ali du début) à la fin, d'un bout à l'autre, de bout en bout
do konca à fond, minutieusement, tout à fait, entièrement, radicalement
moje potrpežljivosti je konec ma patience est à bout
tega ni ne konca ne kraja cela ne finit jamais, cela n'a jamais de fin
konec dober, vse dobro tout est bien qui finit bien - kônec2 (-nca)
A) m
1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
konec jezika punta della lingua
konec knjige la fine del libro
konca vrvi le estremità, le teste della fune
konec dneva il finire del giorno
proti koncu sul finire
2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
najdi konec vrvi trova un pezzo di corda
3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
konec sezone fine della stagione
konec tekme finale della partita
konec starega Rima la fine dell'antica Roma
pren. veselice je konec la cuccagna è finita
iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina
4. (smrt) fine; morte:
njen tragični konec la sua tragica fine
pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi
5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire
6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa
7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente
8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
ne imeti dobrega konca non finire bene
potegniti krajši konec avere la peggio
lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
začetek konca il principio della fine
biti (kdo, kaj)
začetek in konec essere l'alfa e l'omega
ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
priti z vseh koncev venire da ogni dove
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
konec klobčiča bandolo (della matassa)
rib. konec odičnice setale
konec robca cocca
gastr. konec salame culaccino
navt. konec sidrnega kraka patta, palma
šalj. konec sveta finimondo
konec tedna fine settimana
navt. konec vrvi vetta
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine
B) kônec prep.
1. alla fine, verso la fine:
knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre
2. konec koncev infine, in fin dei conti:
konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!