Franja

mánjkati to lack, to be lacking, to be wanting (in); to want; to fail; to be missing

manjka nam 5 knjig we have 5 books missing, we are missing 5 books, we are 5 books short
nekaj manjka something is missing (ali wanting)
dosti mi manjka do cilja I am far from the mark
mánjkati v šoli (zaradi bolezni) to stay away from school (ali off school)
on je manjkal he was absent, he was not present
manjka samo še 5 minut do 10ih it's still five to ten, it won't be ten o'clock for five minutes
nihče ne manjka nobody is missing
manjka mi denarja I am short of money
manjka ti zaupanja váse you are wanting in self-confidence
nič ne manjka tu there's nothing missing here
en list manjka v knjigi there's a leaf missing in that book
nič mi ne manjka I want for nothing
manjka ji eno leto do polnoletnosti she is one year short of her majority
manjka nam delovne sile we are short of staff, we are undermanned, we are shorthanded
manjka mu prave vneme he is wanting in zeal
vode vam tu ne bo nikoli manjkalo water will never fail you here, you will never lack water (ali be short of water) here
naročil ne manjka there is no lack of orders
podrobnosti še manjkajo details are lacking
prav to nam je še manjkalo! that's all we needed!, that beats everything!
malo je manjkalo, pa bi bil počil od smeha pogovorno I laughed fit to burst

mánjkati (-am)

A) imperf.

1. mancare, essere assente:
manjkati pri pouku essere assente dalla lezione

2. manjkati do mancare a:
do svita manjkajo še tri ure all'alba mancano tre ore
impers. malo je manjkalo, pa bi padel mancò poco che non cadessi

3. (s smiselnim osebkom v genitivu: ne biti česa v zadostni meri) essere a corto di, non avere sufficiente, a sufficienza, difettare:
manjka mu moči non ha forza sufficiente
zmeraj mu manjka denarja è sempre a corto di denaro
šalj. manjka mu kolesce v glavi gli manca qualche rotella
samo tega se (še) manjka ci mancava soltanto questo
do sedemdesetih mu ne manjka veliko è sulla settantina

B) mánjkati se (mánjka se) imperf. refl. (s smiselnim osebkom v genitivu) non mancare, esserci a iosa:
dobrih delavcev se ne manjka di buoni lavoratori ce n'è a iosa

manjka|ti se (manjka se)

1.
ne manjka se koga/česa: es gibt genug (an), es gibt jede Menge an, es gibt … in Hülle und Fülle
ničesar se ni manjkalo es gab einfach alles

2.
manjka se Xa! es gibt X mehr als genug!

manner [mǽnə] samostalnik
način; nastop, stil
množina običaji, šege
množina obnašanje, olika, vedenje, manire, način življenja
arhaično vrsta

adverb of manner prislov načina
all manner of vsake vrste
after (ali in) this manner na tak način, tako
it is bad manners neolikano je
to the manner born kakor rojen za kaj, kakor da bi bil od rojstva tak
the grand manner staromodna dostojanstvenost
good manners lepo vedenje; olika
he has quite a manner ima dober nastop
to have no manners ne imeti manir
to have no manner of right ne imeti nikakšne pravice
to make one's manners prikloniti se
in a manner v neki meri
in a singular manner čudno, nenavadno
by all manner of means na vsak način
by no manner of means na noben način
in a manner of speaking tako rekoč
other times, other manners drugi časi; drugi običaji

mano ➞ → jaz
tako se z mano ne govori so lasse ich mir nicht kommen

manœuvre² [-nœvrə] masculin nekvalificiran delavec; vieilli ročni delavec

manœuvre spécialisé priučen delavec
travail masculin de manœuvre delo, ki ne zahteva nobene iniciativnosti in nobenega talenta

mānsitō -āre -āvī -ātum (dvojni frequ. glag. manēre) ostajati, stalno (pre)bivati, stanovati: mecum denuo mansitavit Fr., propter vicinum fluvium mansitare Iul. Val., ne sub eodem tecto mansita Hier., in oppidis Plin., familia omnis sub eodem tecto mansitaverat T.

mān-suēscō -ere -suēvī -suētum (manus in suēscere; manui suescere = „roki se privajati“)

1. trans. (u)krotiti: animalia silvestria Varr., rabidae vires tigris V. (Cir.), fructus feros mansuescere terram Lucr.

2. intr.
a) (o živalih) (u)krotiti se, privaditi (privajati) se, navaditi (navajati) se, udomačiti (udomačevati) se: indomita vitula sero mansuescit Ambr., (sc. buculi) per haec blandimenta triduo fere mansuescunt Col., mansuevēre ferae Lucan.
b) metaf. (o ljudeh in stvareh) (u)blažiti se, (o)mečiti se, (o)mehčati se: nescia mansuescere corda V. neomečljiva, terra mansuescit arando V. postaja plodnejša (radodarnejša). — Od tod pt. pf. mānsuētus 3, adv. -ē „roki privajen“

1. (o živalih) krotek, pohleven: iuvencus Varr., sus L. domača.

2. metaf. (o ljudeh) krotek, krotkosrčen, pohleven, dobrodušen, miren, miroljuben (naspr. ferus): mansueti animi officia Ter., nimium animis estis simplicibus et mansuetis Corn., mansuetus in senatu, in edictis ferus Ci., manus O., Amor Pr., litora Pr. tiha, ne viharna, malum L., fiet mansuetior numinis ira O. jeza božanstva se pomirja, Musae mansuetiores Ci. krotkejše, mirnejše Muze (= ukvarjanje s filozofijo, retoriko idr., naspr. sodno, pogosto strastno govorništvo), ut mansuetissimus viderer Ci., civilius atque mansuetius versari Ap.

mantīsa (mantissa) -ae, f (najbrž gal. in ne (kakor trdi P. F.) etr. beseda) dodatek, doklada, nameček: mantisa additamentum dicitur lingua Tusca, quod ponderi addicitur, sed deterius et quod sine ullo usu est P. F., mantisa obsonia vincit Luc. ap. P. F.; metaf. dobiček: magnam mantisam habere Petr.

manuleus -ī, m (manus) dolg rokav pri tuniki, ki je pokrival tudi roko, z lijakastim zavihkom na koncu: actoribus manuleos baltea machaeras Acc. ap Non., quid tu amicam times ne te manuleo caiet Pl. fr., m. laxiores Fr.

many¹ [méni] pridevnik
mnogi, številni, mnogo, veliko

as many prav toliko
as many as 20 ne manj od dvajset
as many again; ali twice as many še enkrat toliko
many times velikokrat, često
many a time pogosto
how many? koliko?
how many times? kolikokrat?
many a man marsikateri
to be one too many for biti premočen za, biti prekanjen
too many by half za polovico preveč
one too many odveč, nezaželjen, eden preveč
many's the time pogosto
for many a long day zelo dolgo
in so many words dobesedno, izrecno
his reasons are many and good ima mnogo dobrih razlogov
many's the mnogo jih je, ki

mar [ma:] prehodni glagol
poškodovati, pokvariti, uničiti, spačiti, opraskati

to make (ali mend) or mar uspeti ali priti do poloma, pomagati ali pokvariti
tehnično mar-resistant ki se ne opraska, odporen proti praskam

mar¹

1. (ali) se ne prevaja, izrazi se z besednim redom
Mar prideš? Kommst du?
Mar bi lahko …? Könnten Sie …? itd.
podobno, kadar ni glagola: Mar res ne? Wirklich nicht?
Mar ne? Nicht wahr?/ Oder?

2. (kaj res) pričakujemo nasprotno: etwa, denn (je mar bolan? ist er etwa/denn krank?, mar ni on kriv? ist es etwa nicht seine Schuld?, si mar gluh? bist du denn taub?, mar ni tako? ist es denn nicht so?)

mar³ (skrb):
biti mar (brigati) angehen, kümmern (to mi je malo mar das geht mich wenig an, to ti nič mar das geht dich nichts an, kaj ti mar? was kümmert dich das?); grämen (mar mi je! das soll mich wenig grämen); (brigati se) sich kümmern um (govorice mi niso mar/za govorice mi ni mar um Gerede habe ich mich noch nie gekümmert); sich Gedanken machen um
na mar priti: to mu še na mar ne pride das fällt ihm nicht im Traum ein

mar

mar ne veste? est-ce que vous ne savez pas?

már

biti már za to care for, to like
már mi je! a lot I care!
ni mi már I don't care
kaj ti je to már? what's that to you?
to ti ni nič már! (te nič ne briga) that's no business of yours (ali none of your business)!
prav nič (figo) mi je már! I don't care a pin (ali rap, damn, straw, cent, brass farthing, feather, whoop)!, žargon I don't give a damn (ali VB tinker's cuss, ZDA tinker's damn)!
már ti je! a lot you care!

már

tega mi ni mar cela ne me regarde pas, je ne m'en soucie pas, je n'en ai cure
kaj mu je to mar? en quoi cela le regarde-t-il?, de quoi se mêle-t-il?

már¹ (-a) m cura, briga, pensiero:
ne biti mar, biti figo mar koga, česa non importare (qcn., qcs.), infischiarsene di

már² adv. meglio; piuttosto:
mar bi tam ostal, saj vidiš, da te tu ne marajo avresti fatto meglio a restare lì, tanto qui non ti vogliono

már³ adv.

1. (uvaja vprašanje) O:
mar tega res ne veste sul serio non lo sapevate?

2. (v retoričnem vprašanju) ché, forse:
ali sem mar jaz kriv è forse colpa mia?