Franja

prȅtežan -žna -o, prétežan -žna -o (ijek., ek.)
1. pretežen: -u većinu sačinjavaju naši ljudi
2. bolj veljaven: njegova je volja u organizaciji uvijek -a njegova volja vedno več velja kot volja drugih

pretium -iī, n (prim. skr. a-pratā brez povračila, zastonj, práti proti, homersko προτί, jon.-at. πρός, pamfilsko περτί [iz *πρετί], ajol. πρές = sl. proti, ang. price; prim. tudi gr. πέρνημι, περάω, πιπράσκω prodajati, πρίαμαι = lit. perkù kupovati)

1. cena, vrednost: Ter., Plin., Ap. idr., aestimate harum rerum pretia Cu., pretium luere Cu. plačati, pr. statuere merci Pl. oceniti blago, postaviti (nastaviti) ceno blagu, certum pretium constituere Ci. ep. postaviti (postavljati) ceno, pretium facere Varr. določiti (določati) ceno, o prodajalcu = zahtevati ceno: Pl. o kupcu = ponuditi (ponujati) ceno: Mart., Icti., operae eorum pretium faceret L. naj ceni njuno uslugo, pretium conficere Ci. postaviti (postavljati) ceno, da(ja)ti ponudbo (o izklicevanju na dražbi), exquirere pretia L., exquirens per se pretia et usque eo extendens, ut … Suet. cene sam določajoč in (jih) tako dvigujoč (višajoč, navzgor poganjajoč), da … , pretium habere Ci. imeti ceno, biti vreden (o žitu), veljati kaj: O. = in pretio esse L., esse in suo pretio O. imeti svojo pravo vrednost, magni, parvi pretii esse Ci. visoko, nizko biti (o)cenjen, imeti visoko, nizko ceno, iacent pretia praediorum Ci. so padle.

2. meton.
a) denar, denarna vrednost (kot cena za kaj): est pretium in pretio O. denar velja; poseb.: converso in pretium deo H. v denar = v zlati dež; pogosto abl. pretio za denar, z denarjem, z denarnimi (finančnimi) sredstvi: aliquid parare N., aliquem corrumpere Ci., emere Ci., magno (impenso) pretio Ci. idr. za veliko denarja, za visoko ceno, drago, parvo pretio Ci. za malo denarja, za nizko ceno, poceni; occ. α) (na)kupna cena, kupnina: pretium dominis reddere Eutr., emptoribus pretia restituere Eutr. β) odkupnina, (na)kupnina: captivos pretio (proti odkupnini, za odkupnino) remittere Cu., aliquem sine pretio remittere Cu., Iust. ali dimittere Iust. ali dare Eutr. ali recipere Cu. brez odkupnine.
b) plačilo, plača: pretium polliceri Ter., manūs pretium (= manupretium) Ci., L. plačilo za delo, pretium certaminis O. ali palmae pretium victoribus V. plačilo za zmago, pretio affici V. biti poplačan, habes pretium H. poplačan si, hic pretium curae (za delo) dulce erat O., habere operae pretium L., magna operae pretia mereri L.; pogosto v reklu operae (curae Plin. iun., Iuv.) pretium est L., S., H. idr. ali pretium operis est Sil.; tudi samo pretium est (z inf.) vredno biti (truda, dela), da … , izplačati se (trud, delo): operae pretium est neglegentiam eius considerare Ci., Germanico pretium fuit convertere agmen T., facere operae pretium L. storiti kaj, kar je vredno truda; occ. α) plačilo = kazen: L. Andr. fr. idr., verbera, compedes, molae, haec pretia sunt ignaviae Pl., ego pretium ob stultitiam fero Ter., mors pretium tardis O., pretium est mori H., pretium recte et perperam facto L. plačilo ali kazen. β) podkupnina, podmit: adduci pretio ad hominem condemnandum Ci., nec prece nec pretio nec periculo a recta via deduci Corn. γ) dražilo: pretia vivendi Plin. iun.

pretty³ [príti] prislov
prilično, precej

pretty good kar dober, ne slab
it is pretty much the same thing to je skoraj isto
sleng sitting pretty kot ptička na veji

pretvárjati se disimular; simular; fingir

pretvarjati se kot prijatelj fingirse amigo
pretvarja se, da spi finge dormir
pretvarja se, da je bolan se finge enfermo

pretvez|a [é] ženski spol (-e …) der Vorwand; (izgovor) die Ausflucht
uporabiti kot pretvezo (etwas) vorschieben

preuve [prœv] féminin dokaz; dokazilo

à preuve v dokaz
à preuve crue ... kar dokazuje, da ...
comme preuve kot, za dokaz
jusqu'à preuve du contraire do dokaza o nasprotnem
preuve contraire protidokaz
preuve de culpabilité dokaz o krivdi
preuve de disculpation, à décharge, libératoire razbremenilen dokaz
démontrer quelque chose preuve en main dokazati z materialnim dokazom
faire preuve de quelque chose, d'un grand courage pokazati kaj, velik pogum
faire la preuve de quelque chose dokazati kaj
fournir des preuves prinesti dokaze
produire, apporter des preuves (juridique) predložiti, prinesti dokaze
rassembler des preuves zbrati dokazni material
faire ses preuves dobro se izkazati, pokazati svoje sposobnosti, svojo vrednost

prevajati glagol
1. (o jezikih) ▸ fordít, tolmácsolPrvi poskusi, da bi jezike prevajali stroji, so naleteli na posmeh. ▸ Az első kísérleteket arra, hogy gépek fordítsanak nyelveket, gúny övezte.

2. (prenašati energijo) ▸ vezetVoda prevaja toploto tridesetkrat hitreje kot zrak. ▸ A víz tízszer jobban vezeti a hőt, mint a levegő.

3. (prenašati dražljaje) ▸ közvetít, továbbítŽivci iz notranjega ušesa prevajajo podatke o frekvenci in glasnosti zvokov v možgane. ▸ A belsőfül idegei továbbítják az adatokat az agyba a hangfrekvenciáról és a hangerőről.

4. računalništvo (o kodi) ▸ fordítKo datoteke izvažate, njihovo vsebino prevajate v obliko, ki jo lahko ciljni program odpre in uporabi. ▸ Amikor exportálja a fájlokat, a tartalmukat olyan alakra fordítja, amelyet a célprogram megnyithat és felhasználhat.

5. (pretvoriti v drugačno obliko) ▸ értelmez, formál
Občutke prevajajte v besede, saj le tako lahko drugemu sporočite, kaj čutite. ▸ Az érzéseit szavakkal formálja meg, mivel csak így tudja másoknak megüzenni, hogy mit érez.
Kako se bodo nova pravila prevajala v prakso, trenutno še nikomur ni jasno. ▸ Jelenleg senkinek sem világos, hogyan fogják az új szabályokat a gyakorlatban értelmezni.

prȅvara ž, prévara ž (ijek., ek.) prevara, goljufija: prevara kao krivično djelo prevara kot kaznivo dejanje; politička prevara

preveč [è] [zuviel] zu viel (kruha, sladkorja, hrupa [zuviel] zu viel Brot, Zucker, Lärm); v neprimerni meri: über Gebühr
veliko preveč viel zu viel, viel zu sehr
več kot preveč übergenug
vse preveč [allzuviel] allzu viel, [allzusehr] allzu sehr
ne preveč (pameten, priljubljen) nicht besonders (klug, beliebt)
kar je preveč, je preveč! was [zuviel] zu viel ist, ist [zuviel] zu viel!
s pridevnikom über- (pameten übergescheit, priden überfleißig, vnet übereifrig, kisel übersäuert), super- (pameten superklug), z glagolom über- (naprezati/obremenjevati überanstrengen, überfordern, überstrapazieren, posušiti übertrocknen, mešati überrühren, okisati übersäuern, popasti überweiden, poudarjati überbetonen, raztegniti überdehnen, vprašati koga (jemanden) überfragen, začiniti überwürzen), ver- (osoliti versalzen, popoprati verpfeffern)
figurativno preveč si naložiti sich [zuviel] zu viel zumuten, sich übernehmen
preveč si dati opraviti z [zuviel] zu viel Federlesens machen von
preveč si dovoliti sich [zuviel] zu viel herausnehmen, sich große Freiheiten herausnehmen
preveč si privoščiti es zu bunt treiben
preveč še s kruhom ni dobro [allzuviel] allzu viel ist ungesund, das ist des Guten [zuviel] zu viel
to je preveč (to je od sile) das schlägt dem [Faß] Fass den Boden aus, das geht über die Hutschnur, das ist die Höhe!, da hört doch alles auf!

prevèč too much, too many; more than enough

več kot prevèč enough and to spare
eden je prevèč v sobi there's one too many in the room

prevèč (par) trop, surabondamment

preveč jih je ils sont trop (nombreux)
preveč ogrevan lokal, vagon local moški spol, wagon moški spol surchauffé
preveč ogrevati, razgreti, segreti, zakuriti surchauffer
preveč prehranjevati suralimenter
preveč vode trop d'eau
preveč vsega ni zdravo l'excès moški spol en tout est un défaut
preveč zahtevati od koga demander trop à quelqu'un
bolje preveč kot premalo (pregovor) abondance de biens ne nuit pas
kar je preveč, je preveč trop est trop
ne preveč dobro tout doucement
to pa je že preveč! c'est trop fort!, c'en est trop!

prevèč adv. troppo, eccessivamente, in soprannumero:
preveč je ljudi c'è troppa gente
preveč je lepo, da bi bilo res è troppo bello per essere vero
popiti kozarec preveč bere un bicchiere di troppo
imam preveč dela ho troppo da fare
pren. biti komu preveč stufarsi, incavolarsi
kar je preveč, je preveč quel ch'è troppo è troppo
preveč ga je è troppo grasso
imeti denarja več kot preveč avere soldi a palate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč promettere non è dare, ma per matti contentare
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia

prevèč demasiado; en exceso

preveč dela demasiado trabajo
eden preveč uno de más
več kot preveč con gran exceso
to je preveč esto es demasiado
to bi bilo preveč zahtevati sería pedir demasiado
kar je preveč, je preveč! ¡esto ya es demasiado!

prévenir* [prevnir] verbe transitif prehiteti; preprečiti, prestreči; (po)prej obvestiti

prévenir un incident preprečiti nesrečo
prévenir des difficultés vnaprej odstraniti težave
prévenir les désirs, les souhaits vnaprej ustreči željam
prévenir quelqu'un en faveur de quelqu'un pridobiti naklonjenost kake osebe za koga
il l'a prévenu contre moi nahujskal ga je proti meni
être prévenu en faveur de quelqu'un biti komu naklonjen
être prévenu d'un délit biti obtožen prestopka
mieux vaut prévenir que guérir bolje je (bolezen) preprečiti kot zdraviti

prever* (glej ver) predvideti, vnaprej videti, slutiti

como era de prever kot je bilo pričakovati

prevládati (-am) | prevladováti (-újem) perf., imperf.

1. prevalere; predominare; regnare:
prevladalo je prepričanje o nujnosti varčevalnih ukrepov prevalse la convinzione della necessità di introdurre forti risparmi
kot občevalni jezik danes prevladuje angleščina oggi l'inglese predomina come lingua d'uso corrente

2. vincere, prendere il sopravvento, trionfare:
prevladal ga je ponos lo vinse l'orgoglio
pri tem človeku čustva prevladujejo nad razumom in quell'individuo i sentimenti hanno il sopravvento sul raziocinio

prezeba|ti [é] (-m) frieren
figurativno prezebati kot pes frieren wie ein Schneider

preživljati to live; to survive

preživljati veliko družino to maintain a large family
preživljati starše to support one's parents
preživljati težke čase to have a hard time
preživljati se to make a living (kot as, z out of)
on se preživlja s prodajo knjig he makes a living by selling books
komaj se preživljati to make a bare living

pŕha shower, shower bath

stopiti pod hladno pŕho to take a cold shower; douche
mrzla pŕha figurativno wet blanket
to je bila (kot) mrzla pŕha za moje načrte that threw cold water on my plans

Priāpus (in Priāpos) -ī, m (Πρίαπος)

1. Príap, Bakhov in Venerin sin, bog plodnosti, sadovnjakov, vrtov, vinogradov in drevesnih sadov, upodabljan z zelo velikim spolovilom kot znamenjem plodeče in rodilne moči narave: V., O., Sen. ph.

2. meton.
a) moško spolovilo, moški ud, penis, falos (falus): vitreus Iuv. čaša v obliki moškega spolovila, siligineus Mart. pecivo v obliki moškega spolovila.
b) Príap = (po)hotnik, pohotnež: O., Cat. — Od tod
a) adj. Priāpēus in Priāpīus 3 príapski, priapéjski: versus, metrum slovničarji.
b) Priāpicos -on príapski, priapéjski: metrum slovničarji.