Franja

fant samostalnik
1. (moški; mladenič) ▸ fiú, legényKo spozna delovnega in postavnega fanta, je prepričana, da je pravi zanjo. ▸ Amikor megismer egy dolgos és jóképű fiút, biztos benne, hogy ő az igazi.Vsa dekleta so se zaljubila v tega simpatičnega fanta, lepila njegove posterje na stene, vreščala na njegovih koncertih … ▸ Az összes lány beleszeretett ebbe a helyes fiúba, kiragasztották a posztereit a falukra, sikoltoztak a koncertjein...V povprečju se v EU dekleta odselijo pri 25 letih, fantje pri 27. ▸ Az EU-ban a lányok átlagban 25, a fiúk pedig 27 éves korukban költöznek el.
Rad sem jo imel že kot mlad fant. ▸ Már fiatal fiúként is szerettem.

2. (otrok) ▸ fiúPopolnoma vseeno nama je bilo, ali bo fant ali punčka. ▸ Teljesen mindegy volt számunkra, hogy fiú vagy lány lesz.
Za primerjavo povejmo, da je bilo decembra lani v rejništvu 982 otrok, nekaj več deklet kot fantov. ▸ Összehasonlításképpen mondjuk el, hogy tavaly decemberben 982 gyermek élt nevelőszülőknél, valamivel több lány, mint fiú.
Doma imamo triletno deklico in šestletnega fanta. ▸ Otthon egy hároméves lányunk és egy hatéves fiunk van.

3. ponavadi v množini, lahko izraža pozitiven odnos (pripadnik skupine) ▸ fiú
Naši fantje pa so obe srečanji izgubili, čeprav je viden določen napredek pri nekaterih igralcih. ▸ A fiaink mindkét találkozót elveszítették, bár néhány játékosnál látszik némi javulás.
Po krajšem premoru se fantje na male zaslone vračajo z novim videospotom. ▸ Rövid kihagyás után a fiúk új videóklippel térnek vissza a telefonképernyőkre.
Najprej se bomo po moško pomerili na igrišču, potem pa bomo, upam, s fanti popili kakšno pivo. ▸ Először férfiasan megmérkőzünk a pályán, majd – remélem – megiszunk a fiúkkal egy-két sört.
Zelo nerad napovedujem izid tekme, toda našim navijačem lahko obljubim, da bodo dali fantje vse od sebe. ▸ Nem igazán szeretném megjósolni a mérkőzés kimenetelét, de azt megígérhetem a szurkolóinknak, hogy a fiúk a tőlük telhető legjobban fognak teljesíteni.

4. (partner) ▸ barát [partner] ▸ fiú [partner]Moj bivši fant se je namreč na žalost izkazal kot zelo nezanesljiv moški. ▸ A volt barátom ugyanis sajnos nagyon megbízhatatlan férfinak bizonyult.Pripovedovala mi je, da gresta s fantom smučat. ▸ Elmondta, hogy a fiújával síelni mennek.

5. (igralna karta) ▸ alsó

fant medmet
neformalno (vzklik ali izraz, ki izraža poudarek ali presenečenje) ▸ srácok, öcsém
Fant, kako je tečen! ▸ Srácok, milyen nyűgös!
"Fant, kako sem vesel, da vaju vidim!" se je zarežal vidno olajšan. ▸ „Srácok, mennyire örülök, hogy látlak benneteket!” – vigyorodott el látható megkönnyebbüléssel.

fánt boy, lad, youth; youngster; stripling; young fellow; (ljubček) lover, boy friend, sweetheart; (neporočen) bachelor; (pri kartah) jack, knave

fánt od fare pogovorno brick, great guy, one of the lads (ali boys), the broth of a boy; (izvoljenec, stalen kavalir) steady
komaj 17 let star fánt a lad who's hardly seventeen
to dekle je pravi pravcati fánt that girl is a regular tomboy (ali hoyden)

fànt garçon moški spol , gars moški spol ; (jeune) homme moški spol ; bon ami, amant moški spol

fant od fare garçon modèle, type épatant, pogovorno chic (ali) brave type; bonne nature; (karta) valet moški spol

fantástičen fantastic; fanciful; imaginative; eccentric, wild; incredible; extraordinary; extravagant; (čudaški) queer

fantástično (prislov) fantastically
plačati fantástično ceno za kaj to pay an outrageous price (ali a fancy price) for something
na izletu je bilo fantástično it was a fantastic trip

far² [fa:] prislov
daleč; zelo, znatno; davno

as far as in l8th century že v osemnajstem stoletju
to carry it (ali go) too far iti prek meje, preveč si upati, pretiravati
far from it ravno nasprotno, niti malo ne
far gone v nevarnosti, v visoki stopnji
so far doslej
to go far in life visoko se povzpeti
as far as prav do; v koliko
so far so good doslej je vse v redu
in so far as v koliko
far be it from me še na misel mi ne pride
far and near povsod
far and wide daleč po svetu
far and away brez dvoma, vsekakor
few and far between redkokdaj
far into the night pozno v noč
far up visoko zgoraj

far (po drugih fār, pravzaprav farr, kakor so tudi izgovarjali), farris, n (prim. osk. in umbr. far = lat. far; prim. sl. brašno)

1. pira, pirjevica, (pšenici podobno žito): Ca., Varr., Col., Plin., Val. Fl., Pers., Iuv., Stat., farris acervus V. kup žita, flava farra V. rumeno pirno zrnje, farris seges L., dura farra Q. (po izročilu je pira najstarejše žito na rimskih tleh); farra tamen veteres iaciebant (so sejali), farra metebant O. jedli so to žito kot žgance ali kot kruh.

2. meton.
a) pirna moka, (trgana) moka: Ca., Col., Mel., percontor, quanti olus ac far H.; occ. darilna moka: f. pium V., Tib., Arn., mollivit aversos penatīs farre pio H., farre litabo Tib., salsa farra, torrida cum mica farra O.
b) kruh: cui satis una farris libra foret H., membra gruis sparsi sale multo non sine farre H. ne brez nastrganega kruha, torej „žerjava, ovaljanega in pečenega v nastrganem kruhu“, sordes farris mordere canini Iuv. pirni kruh za pse (= pasjo hrano jesti), selibra farris Suet.

farciō -īre, farsī, fartum ali farctum (sor. z gr. φράσσω [iz φράγ-j-ω], φράγ-νυ-μι tiščati eno k drugemu, tlačiti, φράγμα ograja, φραγμός zagraditev, zagrajen prostor; prim. lat. fartim gosto natlačeno, frequens natlačen = poln, številen, pogosten)

1. (na)mašiti, nagačiti, (na)tlačiti, (na)polniti: Col., Sen. ph., Plin. iun., Mart., Plin., in ea lectica pulvinus erat rosā fartus Ci.; pitati, debeliti (živali): Ca., iecore opimo farta et satiata adfatim Ci. poet., Varr.

2. metaf. natlačiti, napolniti, preobložiti: (Croesus) vectigalibus fartus Vitr. je imel obilo dohodkov, fartum totum theatrum Ap. Od tod subst. pt. pf. fartum (farctum) -ī, n. polnilo, nadev, notranjščina: farctum fici Col. sredica, intestina et fartum eorum Plin.; šalj.: amant … vestis fartum Pl. notranjščino (vsebino) obleke = telo. Pt. pf. farsus 3: Petr., Hyg. in farcitus: Cass.

fare^*

A) v. tr. (pres. faccio)

I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste

2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko

6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati

7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja

9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest

11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče

13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

III. (pred nedoločnikom)

1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se

B) v. intr.

1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši

C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se

2. iti:
farsi presso približati se

3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti

4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

Č) v. intr. impers.

1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi

2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je

D) m

1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno

3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri

farrow¹ [fǽrou] samostalnik
pokot prašičkov
arhaično prašiček, odojek

in (ali with) farrow breja (svinja)

fās, le nom. in acc. sg. n. (fārī, fās torej pravzaprav pomeni „izrek“ (zlasti božji ali sodniški), od tod „božje pravo“)

1. (božje) pravo, (božja) pravica, božja zapoved, božji zakon: Stat., Suet., Fl., contra ius fasque Ci., S. zoper človeško in božje pravo, ius ac fas omne delere Ci. človeško in božjo pravico, fas et iura sinunt V., ubi ius et fas crederent coli L., ius fasque exuere T.; pooseb. audiat fas! L., fas omne mundi Sen. tr. = vsi bogovi, prima deûm Fas, quae Themis est Grais Aus.; occ. (kar je usojeno =) usoda: fas obstat V., nec fas aut ille sinit regnator Olympi V.; poseb. fas est z inf. ali ACI = usojeno je: si cadere fas est O., illic fas (est) regna resurgere Troiae V., me natam nulli veterum sociare procorum fas erat V.

2. metaf. kar se po božjem pravu sme ali mora = (sveto) pravo, (sveta) pravica, (sveta) dolžnost: Pl., Q., Plin. iun., Suet., Fl., Amm., in ea praetura idem iste fas violavit Ci., noctu introferri solitus est Verres ad mulierem nuptam … contra fas Ci., omne f. abrumpere V., ubi fas versum atque nefas V., per omne fas ac nefas aliquem sequi L. v dobrem in slabem, ultra fas trepidare H. več kot je prav, — dopustno, fas nefasque convertere H. ali confundere O., per omne fas ac nefas ruere Lucan. vse pravo z nogami teptati, fas disciplinae T., neque fas neque fidem pensi habere T., id fas armorum et ius hostium est T., fas (= ius) gentium T., praeter bellantium fas Iust.

3. fas est (prim. gr. ὅσιόν ἐστι)
a) dolžnosti primerno je, dovoljeno je, pristojno (pristoječe) je, spodobno je, koristno je, prav je, sme se, spodobi se: Ter., ea … mater Habiti … generi sui, contra, quam fas erat, amore capta Ci., neque id, quoad fas fuit, dedicavit Ci., quod aut per naturam fas esset aut per leges liceret Ci., sicut fas iusque est L. kakor je dovoljeno in prav, quā (kolikor) fas est O., si fas est Cat., si licet et fas est Lucan.; z dvema sup.: si hoc fas est dictu Ci.; z inf.: Pl., Pers., Val. Fl., Plin. iun., Stat., Suet., anserem gustare fas (esse) non putant C. imajo (štejejo) za nedopustno (prepovedano), petens precibus, ut contra intueri fas esset L., quos vati fas appelare piumque est O. sveta dolžnost, si componere magnis parva mihi fas est O., neque enim succedere tecta fas habet O., neque fas Tiberio infringere dicta eius (sc. Augusti) T.; z ACI: populum Romanum servire fas non est Ci., si hoc eos nomine appellari fas est Ci., fas est nos parcere genti V.; elipt.: quando rex comilitiavit, fas (sc. est iudicia haberi) Varr.
b) mogoče (možno) je: negabas fas esse duo consules esse in hac civitate inimicos rei publ. Ci., non esse fas Germanos superare, si … C., quem (Messapum) neque fas igni cuiquam nec sternere ferro V., sive id contingere fas est.

fasáda façade; front; frontage; fig surface

hiša s fasádo proti morju a house fronting (ali facing) the sea
vsa njegova veselost je samo fasáda all that joviality of his is a mere facade

fascinum -ī, n (fārī; prim. gr. βάσκανος urekajoč, βασκαίνω urekam [najbrž izpos. iz ilirskega ali tračanskega jezika])

1. urok(i): Plin., Lact., Symm.

2. meton. moško spolovilo, predvsem kot zdravilo za uroke v obliki zdravilne ogrlice (kot amulet): H., Petr., Tert., Arn., Aug. Soobl. fascinus -ī, m V. (Catal.): pooseb. kot božanstvo: Plin.

3. v pl. moškemu spolovilu podobne morske školjke: Ap.

fascis -is, m (prim. gr. φάσκος, φάκελος sveženj, butara, mak. βάσκιοι = δεσμαὶ φρύγανων butare dračja)

1. sveženj, butara, snop, breme, tovor: virgarum Pl., spicarum Varr., sarmentorum L., stramentorum ac virgultorum Hirt., lini Plin., lignorum T., epistularum Iust., Amm.; pesn. = breme: iniusto sub fasce viam cum carpit V., apes animam sub fasce dedēre V., ego hoc te fasce levabo V. (o kozličku); pren.: tot reos velut uno fasce complecti Plin. iun.

2. occ. pl. fascēs fasci, butare šib s sekiro, ki so jih liktorji nosili pred najvišjimi oblastniki kot znak sodne oblasti: Pl., Lucr., Aur. idr., qui beneficio populi Romani fascīs et securīs habere Ci., amicibam lictores cum fascibus Ci., demere secures de fascibus Ci., demittere (populo) fasces Ci., Plin. iun. ali fasces submittere L., Q., Fl. fasce (pred ljudstvom) povesiti ali nagniti (v znamenje spoštovanja), (pren.) fasces submittere alicui Ci. prednost da(ja)ti komu, fasces laureati (po zmagi) Ci., primos attollere fasces V., f. superbi H., iamque praeeunt novi fasces O., fasces versi (obrnjeni, pri pogrebu konzula) T., paulo ante dimissi f. Plin. iun. šele pred kratkim oddani.

3. meton. visoke častne službe, zlasti konzulat: Caesari senatus fascīs dedit Ci., petere fasces Lucr., fasces corripere S. siloma polastiti se konzulata, illum non populi fasces, non purpura regum flexit V., (populus) si detulerit fasces indigno, detrahet idem H., cuius tum fasces erant L. ki je takrat imel oblast, ki je bil takrat na oblasti, suscipere fasces Suet., fasces abrogati, retenti Fl.

fashion¹ [fǽšən] samostalnik
oblika, kroj, moda; način, navada; obnašanje, vedenje

after (ali in) a fashion kolikor toliko, ne posebno zadovoljivo
to bring into fashion, to launch a fashion vpeljati v modo
after the fashion of po, kot
in (the) fashion moderen, moden
out of fashion zastarel, nemoderen
to come into fashion postati moden
to go out of fashion priti iz mode
to set a fashion vpeljati modo
to follow the fashion po modi se ravnati
in one's own fashion po svoje
to walk crab fashion iti rakovo pot
to set the fashion voditi v modi
the latest fashion zadnja moda
rank and fashion imenitniki
at the height of fashion po najnovejši modi

fast¹ [fa:st] pridevnik
hiter; lahkomiseln; trden; stanoviten, zvest, stalen (barva); pritrjen, zapet
ameriško, sleng sleparski

ameriško, sleng fast buck hitro zaslužen denar
fast colour (ali dye) obstojna barva
fast life lahkomiselno življenje
a fast friend zvest prijatelj
a fast girl lahkoživka
fast train brzovlak
fast town utrjeno mesto
a fast man (woman) razuzdanec, (-nka)
fast watch ura, ki prehiteva
to take fast hold of trdno kaj prijeti
fast with illness na posteljo priklenjen zaradi bolezni
a fast set vesela družba
to make door fast zakleniti, zapahniti vrata

fasten [fá:sn]

1. prehodni glagol (upon, on)
pritrditi, pričvrstiti, privezati; zavozlati; podtakniti, podtikati

2. neprehodni glagol
oprije(ma)ti, držati se; zapreti se (vrata)

to fasten one's eyes (ali looks) upon s.th. upreti oči, zagledati se v kaj
to fasten a crime upon s.o. naprtiti komu zločin
to fasten a nickname upon s.o. obesiti komu vzdevek
to fasten a quarrel začeti prepir
to fasten upon a pretext izgovarjati se s čim

fastener [fá:snə] samostalnik
zaponka, sponka, vez
sleng zaporno povelje

patent fastener pritiskač, patentni gumb
zip (ali slide) fastener zadrga

fastīdiōsus 3, adv. -ē (fastidium)

I.

1. fizično kočljiv, razvajen: quod illic fastidiosus est Pl., fastidiosae enim (vaccae) fiunt Varr., aurium sensus fastidiosissimus Corn.

2. klas. le pren.
a) poln gnusa, mržnje, nejevolje, naveličan česa, nejevoljen: huic ego iam stomachans fastidiose „immo ex Sicilia” inquam Ci., fastidiose venditabat (tunicam) Petr.; z objektnim gen.: f. Latinarum (litterarum) Ci., dominus terrae f. H. naveličan zemlje.
b) α) izbirčen, kočljiv, ki ga je (ki se da) težko zadovoljiti: aedilis Pl., Antonius facilis in causis recipiendis erat, fastidiosior Crassus Ci., ut ita fastidiosae mollesque mentes evadant Ci. občutljivi (za krivice) in razdražljivi, f. aestimator Sen. ph., est enim res difficilis, ardua, fastidiosa Plin. iun. kočljiva, paene fastidiose iudicamus Ci., fastidiose in caelum recipi Ph. šele po dolgem času ali šele po dolgi preizkušnji. β) ošaben, nedostopen, nepriljuden, trd: in superiores contumax, in aequos et pares f. Corn., fastidiosissimum mancipium Plin. iun., nolo enim dicere de tam suavi homine fastidiosius Ci. —

II. gnus vzbujajoč, (na)gnusen, ogaben, zoprn: aegrimonia H. toga, ki vzbuja življenja gnus, fastidiosam desere copiam H., fastidiosissimae foeditates Tert.

fastīgium -īi, n

1. nagib, strmina, vzdigovanje: tria fastigia agri Varr., spectandum, qua has (trabes) molli fastigio coniungunt C. z neznatnim nagibom, v topem kotu, omnia leni fastigio subvexa L. vse se je v zmernem vzponu (z zmerno strmino) vzdignilo; occ. položnost, nagnjenost, reber: paulatim angustiore ad infimum fastigio C. polagoma se znižujoča in spodaj zožena reber, tenui fastigio vergere C. zložno nagnjeno, loci ad declivitatem f. C. skoraj strma nagnjenost, f. declive C., lenius Cu.; (o vodovju) padec, strmec: si erit fastigium magnum, facilior erit decursus aquae Varr., cloacae fastigio in Tiberim ductae T. s strmcem proti Tiberi.

2. meton. zgornji ali spodnji konec česa
a) vrh, vrhunec, površje, površina, višina, sleme, rob: montes pari altitudinis fastigio C. enako visokega vrha, enake višine, fontis f. C. ali aquae f. Cu. višina, fastigia surarum Lucr., anno Solis erat supra fastigia currus Pr., summum munimenti fastigium Cu., fastigia moenium Cu. ali muri Cu., Val. Fl. zobčasti nadzidki, summi operis fastigium Cu. najbolj gornji rob, f. terrae Cu. strmina, triplici pulsares fastigia cristā Val. Fl., fastigia montis Sil.; occ. pročelje, hišno čelo, čelni zid, zatrep (posebno pri svetiščih): Plin. iun., Suet., Fl., Amm. idr., tempestas aliquot fastigia templorum dissipavit Ci., (Caesar) habet simulacrum, fastigium (sinekdoha) templum, flaminem Ci., fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta L. quorum (delubrorum) fastigia turpi pallebant musco O., Capitolii fastigio examen apium insedit T.; pesn. (po metriški potrebi) pogosto pl. nam. sg.: summi fastigia tecti ascensu supero V., fastigia aurea (templi) movit O.; sinekdoha: = streha: ad fastigia taedas inicere Val. Fl.; od tod pren.: α) operi quoniam fastigium imponimus Ci. ker … tako rekoč postavljamo streho. β) nad besedo postavljeno naglasno znamenje: M.
b) spodnji konec = globočina: forsitan et scrobibus quae sint fastigia quaeras V. kako globoke so.

3. pren. vrhunec, višek, najvišja stopnja: modo erant in summo aut fastigio aut periculo N. ali na vrhuncu (življenja) ali v največji nevarnosti, pari fastigio stare N. ali eodem fastigio stare Cu. držati se na enaki višini, in fastigio eloquentiae stare Q., praeteriae fortunae fastigium capio Cu., nedum pulcherrimo populi Romani fastigio T., summum fastigium privati hominis implere Plin. iun., a fastigio tantae maiestatis in captivitatem redigi Iust.; occ.
a) visoki stan, visoka služba, čast, čin, dostojanstvo: mortale (smrtnika) Cu., super humanum f. elatus Cu. nad človeški stan, semper dictaturae altius fuit fastigium L., curatio altior fastigio suo L. previsoko za njegov čin, f. regium Cu., Val. Max., invidiosum magistratus (= consulatus) f. Val. Max., f. consulare Vell., paternum Cu., patrium T., muliebre T. povišanje ženske, ad summum f. deligi T., id summi fastigii vocabulum (sc. „potestas tribunicia“)
b) glavna točka: summa sequar fastigia rerum V.; od tod fastigia = vrste: Varr.