Franja

adoptíven adoptive

adoptívna (nova) domovina country of adoption
adoptíven otrok adoptive child

adoptíven adoptif

adoptivni otrok enfant moški spol adoptif
adoptivna mati mère ženski spol adoptive

adoptíven (-vna -o) adj. adottivo:
adoptivni oče padre adottivo
adoptivni sin figlio adottivo

adoptíven -vna -o adoptivan

adoptíven adoptivo

adoptivni brat (otrok) hermano m (hijo m) adoptivo
adoptivni starši padres m pl adoptivos

adoptíven -vna -o prid. adoptiv

Adoptivkind, das, posvojenec, posvojenka

adoptivo adoptiven

hijo adoptivo rejenec; fig častni meščan
padre adoptivo krušni oče, rednik
Yugoeslavia es su patria adoptiva Jugoslavija je njegova druga domovina

Adoptivsohn, der, posvojenec

Adoptivtochter, die, posvojenka

adoptīvus 3 (adoptāre)

1. na posinovljenje nanašajoč se, s posinovljenjem pridobljen, na posinovljenju sloneč: filius Suet., Icti. ali frater, pater, soror (naspr. naturalis) Icti., nobilitas O., nomen (naspr. gentile) Suet., sacra Ci. tiste rodbine, v katero je bil kdo posvojen, familia Icti.

2. pren. s cepljenjem pridobljen, vcepljen: adoptivas accipit arbor opes O., adopt. rami Mart.

adoptō -āre -āvī -ātum

1. izb(i)rati si kaj, (iz)voliti si kaj, vzeti kaj, jemati kaj; s predikatnim acc.: sociam te mihi adopto Pl., is agit causam, quem sibi provincia defensorem sui iuris adoptavit Ci., adoptare sibi aliquem patronum Ci.; se alicui Plin. v last se dati komu; z neživimi obj.: amnes Amm. (o Renu) piti, virtutes veterum Lamp. oprijeti se česa, privaditi se; pesn.: Etruscas Turnus adoptat opes V. vzame za pomoč.

2. occ. koga vzeti za svojega otroka, za sina ali vnuka, posvojiti koga, posinoviti koga, redkeje koga vzeti za svojega očeta (naspr. abdicare; prim. adoptio in arrogo): Pl., Ter., Cu., Icti., Eccl. idr., aliquem T., Suet., Q., Caecilius moriens testamento Atticum adoptavit (zato se je ta imenoval Q. Caecilius Pomponianus Atticus) N., ob easdem artīs a Micipsā ... in regnum (se) adoptatum esse S. ga je Mikipsa posinovil kot naslednika za vladanje; s predikatnim acc.: ad. aliquem sibi filium Ci., aliquem sibi patrem Plin.

3. pren.
a) ker je dobil posvojenec novo (t. j. posvojiteljevo) ime, je adoptare pogosto = ime (priimek) dati ali nadeti, imenovati: „frater“, „pater“ adde; ut cuique est aetas, ita quemque facetus adopta H. kakor je kdo star, (vzemi ga vljudno v svoje sorodstvo s primernim nagovorom =) nagovori ga s primernim sorodstvenim imenom („ljubi brat“, „ljubi oče“ itd.), Baetis ... Oceanum Atlanticum provinciam adoptans petit Plin. provinco po sebi imenujoč; tako tudi ad. cognomen Vitr. ali nomen Plin. ali nomen sibi Mart., ad. aliquid nomini suo Plin. čemu po sebi dati ime, ad. aliquid in nomen regis Stat. imenovati po kralju,
b) udeležiti se česa: adoptari in bona libertatis nostrae Fl.
c) vcepiti (vcepljati), s cepljenjem pridobi(va)ti: fac ramus ramum adoptet O. fruges adoptatae Col. poet.

adoquín moški spol kamen za tlak; figurativno tepec, nevednež

adoquinado moški spol tlak

adoquinar tlakovati

ador -ōris (skoraj samo v nom. in acc. sg.), n (prim. gr. άΰάρη pirova kaša, άθήρ, άνθέριξ resa, bilka; glede na pomen prim. lat. acus -eris in acus -us) pira, vrsta žita (Triticum spelta, Linn.), najstarejša hrana Rimljanov: L., H., Plin. idr.

Opomba: Gen. sg. adŏris: Aus.

adorá adór vt.

1. oboževati, nadvse ljubiti

2. častiti

adorabile agg. oboževanja vreden, čudovit, ljubek:
una ragazza adorabile čudovita deklica

adōrābilis -e (adōrāre) čaščenja vreden: Ap.

adorable [ədɔ́:rəbl] pridevnik (adorably prislov)
češčenja, oboževanja vreden; čudovit