Franja

ukreniti (ukrénem) ukrepati kaj (etwas) unternehmen, veranlassen; Maßnahmen treffen, ergreifen, verfügen
ukreniti vse potrebno za kaj Vorkehrungen treffen für

ukreníti (skleniti, odrediti) to decide, to order, to arrange, to decree, to take steps

preden kaj nadaljnjega ukrenemo before taking further steps
prepuščamo tebi samemu, da ukreneš, kar se ti zdi primerno we leave it to yourself to take whatever steps you think proper

ukvárjati se to occupy oneself (z with), to be occupied (z with); to be engaged (z in, on); to employ oneself, to be employed (in doing something); to be busy (in, at, with); to work (at); to go in for, to take up, to study; to take an interest (in); to be involved (in); to be concerned (z with)

ne ukvarja se kaj prida s svojimi otroki he takes little interest in his children
ukvárjati se malo z glasbo to be quite interested in music
ne ukvarjam se s politiko I do not concern myself with politics, pogovorno I don't get involved in politics
on se ukvarja s preveč stvarmi (figurativno) he has too many irons in the fire
s tem problemom sem se mnogo ukvarjal I have given a lot of thought to this question
ukvárjati se s problemi kriminala to take an interest in criminological problems
on se ukvarja izključno samó z nemščino he is fully occupied with his German
s takimi posli se ne ukvarjam I do not concern myself with such matters

ulcīscor, ulcīscī, ultus sum (menda iz ulcus; potemtakem je osnovni pomen ulcisci „gnoj (= srd, mržnjo) nabirati zoper koga“)

1. (abs.) maščevati se: sic definitur iracundia: ulciscendi libido Ci., sensum doloris mei ad ulciscendi tempora reservabo Ci.

2. maščevati se komu, nad kom, osvetiti se komu, kaznovati koga, starejše pokoríti koga: Pl., Ter., Luc. fr., H., Pr. idr., eos cives, qui contra patriam arma ceperunt, omnibus sententiis ulciscor Ci., victos acerbius S., rei publicae inimicos Ci., consuevisse deos, quos pro scelere eorum ulcisci velint, his secundiores interdum res concedere C.

3. maščevati kaj, kaznovati kaj, maščevaje kaznovati kaj, preganjati kaj, (po)grajati kaj, (po)karati kaj: Plin. iun., Ph., Iust. idr., scelus Ci., iniuriam Ci., Q., non solum publicas, sed etiam privatas iniurias C., iniurias malebat oblivisci quam ulcisci N., Etruscorum iniurias ulcisci bello Ci., mortem alicuius Ci., victoriae crudelitatem Ci., libidines regum H., iracundiam alicuius Ter., ultum ire iniurias S. iti maščevat = hoteti maščevati.

4. maščevati koga, maščevati se za koga: umbras sociorum V., cadentem patriam V., fratrem, caesos fratres O., (sc. Orestes) patris ulciscendi causā supplicium de matre sumpsit Ci., ut ipsi se dii immortales ulciscerentur Ci., arma, quibus possis te ulcisci Ci., tempus ulciscendi sui Ci., nisi hanc iniuriam meque ultus fuero pulchre Pl.; metaf.: a ferro sanguis humanus se ulciscitur Plin.

5. s pass. pomenom: irae graviter ultae L., ulta ossa patris O., quidquid ulcisci nequitur S., quae defendi et ulcisci fas sit L.

uls (star. ouls), soobl. ultis, praep. z acc. (prim. ollus = ille, ōlim) onstran, onkraj, na oni strani, na drugi strani (naspr. cis): et uls Tiberim et cis Tiberim Varr., Gell., cis Tiberim et ultis Tiberim Dig. Iz te praep. je nastala komp. obl. *ulter -tra -trum, ohranjena le v abl. sg. f in n ultrā in ultrō. —

C. ultrā

I. adv.

1. dalje, naprej: facultas u. procedendi Auct. b. Afr., u. neque curae neque gaudio locum esse S., u. quo progrediar, quam ut veri videam similia, non habeo Ci.; pesn.: quid u. provehor? V.

2. metaf.
a) (časovno) dalje, nadalje, naprej, v prihodnje, v bodoče: neque u. bellum dilatum est L., haud u. latebras quaerit V., usque ad Accium et u. Q., neque facturam u. T.; komparativna lastnost se kaže v zvezi s quam: non u. quam XXX in dies Cu., nec u. moratus, quam dum auxilia conciret T.
b) (glede na število in mero) dalje, več: nihil u. requiratis Ci., nullum u. periculum vererentur C., serviendum (sc. est) aut imperitandum; nam quid u.? S., quae moenia u. habetis? V. kako zavetje imate sicer še razen tega zidovja?; s quam: nihil u. motum, quam ut turmae ostenderentur L.
c) (komp. pomen je izginil) na ono stran, onstran, onkraj (naspr. citra): dextera nec citra mota nec u. O. ne na to, ne na ono stran, ne nazaj, ne naprej, cis Padum ultraque L. —

II. praep. z acc.

1. zaradi svojega komp. pomena izraža ultra pomikanje naprej čez (nad) kako določeno mejišče = dalje od, naprej od, on(o)stran, onkraj, na oni strani, na drugi strani, on(o)stran: pars citra, pars ultra Taurum est L., u. Silianam villam est villula sordida Ci., u. terminum vagor H.; pogosto (pren.) v nikalnih stavkih izraža, da meja ni bila prekoračena: nec u. minas processum est L., cum libertas non u. vocem excessisset L.; ker ima ultra komp. pomen, se povezuje z abl. mensurae: milibus passuum duobus u. eum C. za 2000 korakov naprej od njega, paulo u. eum locum castra transtulit C.; redkeje z acc. extensionis: nacti portum u. Lissum milia passuum tria C. Ultra se pogosto zapostavlja relativu, redkeje subst.: modus, quem ultra progredi non oportet Ci., fines, quas u. citraque nequit consistere rectum H., quae Euphratem ultra communierat T.

2. (časovno) dlje kot, več kot, čez, nad: u. biennium T., u. Socratem Q. čez Sokratovo dobo.

3. (o številu in meri) čez, nad, preko, več kot, bolj kot: u. eum numerum Auct. b. Alx., u. modum Q., u. legem H., u. fas trepidare H., si u. placitum laudarit V., vires u. sortemque senectae (sc. ferebat labores) V., laboris u. fidem (neverjetno) patiens Suet., u. opiniones omnium Iul. Val. —

B. ultrō, adv. (prim eō, quō)

1. na ono stran, na drugo stran, on(o)stran: u. istum a me Pl. ali u. istunc Pl. proč s tem človekom!, proč z njim!; tako tudi: u. te, amator! Pl.; večinoma v zvezi s citro sem in tja, z obeh strani: u. et citro cursare Ci., commeare u. ac citro Varr., u. citroque transcurrere L., u. citroque mitti C.; tudi asindet. ultro citro Ci., Suet.

2. metaf.
a) povrh(u), vrh(u) tega, poleg tega, celo: etiam me u. accusatum veniunt Ci., his lacrimis vitam damus et miserescimus u. V., morosum u. offendet garrulus H. še bolj (kot je že), vectigalia et u. tributa stalno kurialno besedilo pri L. carina in drugi izdatki iz državne blagajne.
b) sam od sebe, sam po sebi, po svoji volji, svojevoljno, rade volje, radovoljno, prostovoljno, iz lastnega vzgiba, brez vzroka, brez razloga, brez povoda: u. se offerre Ci., u. auxilia mittere S., u. nomina dare L., u. bellum inferre S., si quid petet, u. defer H., u. (povsem nepričakovano) regium insigne sumpsit T. — Ker se je komp. pomen besede izgubil, je nastal dvojni komp. ulterior -ius, adv. ulterius (acc. n.)

1. bolj na óni (drugi) strani ležeč (stoječ, nahajajoč se), on(o)stranski, onkrajen (naspr. citerior): Gallia Ci., Hispania Suet., pars urbis L., ripa V., Cu., Vell., portus Ci.; subst.: pons ulteriora (onostransko ozemlje) adnectit coloniae T.; occ. oddaljenejši, daljši: quis est ulterior? Ter. kdo stoji zadaj?, castella C., equitatus C. v večji razdalji postavljeno, inde abit ulterius O., ulterius (dalje, naprej) nihil est nisi frigus O.; subst.: cum a proximis impetrare non possent, ulteriores temptant C.

2. metaf.
a) (časovno) oddaljenejši (bolj oddaljen), nadaljnji, kot adv. dalje, dlje, več: ulterius ne tende odiis V., haud ulterius tulit O.; pesn.: pudor est ulteriora (kar še sledi) loqui O., ulteriora pudet docuisse O.
b) occ. pretekel, daven, minul: ulteriora (preteklo, davno) mirari, praesentia sequi T.
c) (o stopnji) kaj presegajoč, višji, hujši, več, bolj: semper iuventis ulteriora petit O., rogabat ulterius iusto O., quid ulterius timendum foret? L. — Superl., tvorjen naravnost iz uls, je ultimus 3 „najbolj onostranski“, „najbolj on(o)krajen“

1. (krajevno) najoddaljenejši (najbolj oddaljen), skrajnji, skrajen, najskrajnejši, zadnji (naspr. citimus): luna, quae ultima a caelo (= proti zemlji) est Ci.
a) atrib.: ultimae terrae Ci., N., gentes Ci., orae Pl., Ci., tellus O., ultimis urbis partibus L., praeponens ultima (sc. verba) primis H.; subst. m.: recessum primi ultimis non dabant C. prvi zadnjim; subst. n.: caelum, quod ultimum mundi est Ci. najskrajnejši del, stagni ultima O. meje, ultima signant V. cilj.
b) partitivno = ultima pars (alicuius rei): ultima prona via est O. zadnji del poti, in ultimam provinciam Ci., u. tellus O. rob zemlje, in ultimis aedibus Ter. v najoddaljenejšem delu hiše; tako tudi: in ultimā plateā Pl., in primis finibus tibi se praesto fuisse dicit usque ad ultimos prosecutum Ci. od vstopa na ozemlje do izstopa.

2. metaf.
a) (časovno) najdavnejši, najstarejši, najstarodavnejši, najskrajnejši (naspr. primus): multa ab ultimā antiquitate repetere Ci., ab ultimo principio Ci., initium Corn., pueritiae memoria ultima Ci., ab origine ultimā stirpis Romanae N., sanguinis ultimus (prvi) auctor V.
b) occ. zadnji: regnum, spes L., senatus consultum C., dies V., lapis Pr. nagrobnik, cerae Mart. oporoka, ultimam manum imponere rei O.; partitivno: ultimo mense Iunio Col. ob koncu meseca junija; subst.: ultimum orationis L. konec (sklep, zaključek) govora, ultima quid referam? O., ultima exspectato Ci. zadnje dogodke, pervenire ad ultimum (do skrajne meje) aetatis humanae Sen. ph., in ultimis esse Sen. rh. biti v zadnjem pojemanju, biti v smrtni agoniji, umirati, biti v zadnjih vzdihljajih, biti na koncu; adv. α) ultimē naposled, nazadnje, vendarle, končno: Sen. ph. β) (acc. n.) ultimum zadnjič: Cu., u. domus suas visuri L.; ad ultimum do zadnjega: an exsulem illā aetate … ad ultimum mori iussurum? L.; pogosteje = naposled, nazadnje, vendarle, končno: si, qualis in cives, qualis in socios, talis ad ultimum in liberos esset L. γ) (abl. n.) ultimō naposled, nazadnje, navsezadnje, vendarle, končno: Petr., Suet.

3.
a) (o stopnji) največji, najvišji, najhujši: summum bonum, quod ultimum appello Ci., ultima omina Cu., crudelitas, auxilium L., discrimen ultimum regni L., praeda per ultimum scelus parta Cu., u. supplicium C. smrtna kazen, necessitas ultima T.; pogosto subst. n. ultimum inopiae L. skrajn(j)a revščina (ubožnost), skrajno (skrajnje) pomanjkanje, ultimum in libertate T. skrajna svoboda, ultima audere L. ali experiri L. ali pati Cu., O., L. najskrajnejše, najhujše; adv. α) ultimē (kar) najhuje: verberare aliquem Ap., affectus Ap. v skrajno slabih okoliščinah. β) ad ultimum do skrajn(j)e mere, do skrajnosti, skrajno (skrajnje): fidem ad ultimum praestitit L., ad ultimum demens L.
b) occ. najnižji, najmanjši, najslabši, zadnji: famulus Enn., stirps Vell., uxor Ap. najslabša, principibus placuisse viris non ultima laus est H.; subst.: Mysorum ultimus Ci., labore eum ultimis militum certare L., in ultimis laudum esse L. na najnižji stopnji hvale, in ultimis ponere Plin.

ultérieurement [-rmɑ̃] adverbe pozneje, naknadno

traiter quelque chose ultérieurement naknadno kaj obravnavati

ultimo

A) agg.

1. zadnji:
l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
termine ultimo zadnji rok
in ultima analisi pren. končno, konec koncev
ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
in ultima istanza pren. navsezadnje
all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
dare l'ultima mano dokončati, dodelati
non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko

2. ekst. zadnji, poslednji:
fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile

3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
l'ultima guerra zadnja vojna
l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
dell'ultima ora najnovejši
ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
sabato ultimo scorso prejšnjo soboto

4. daven

5. knjižno oddaljen

6. skrajen:
le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka

7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
non ultimo vreden, zaslužen
di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete

8. pren. največji, najvišji:
all'ultimo grado do najvišje stopnje
portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti

9. pren. knjižno glaven, osnoven:
ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev

B) m (f -ma)

1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
l'ultimo della classe najslabši učenec
l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
l'ultimo della lista zadnji na seznamu
gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
l'ultimo degli ultimi najslabši sploh

2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel

3. pren.
all'ultimo, in ultimo na koncu
da ultimo, sull'ultimo končno
fino all'ultimo do konca

ûm úma in ȗma m um, pamet: što ti pada na um; što imaš na umu; imati koga, što na umu misliti na koga, na kaj, imeti koga, kaj v mislih; ne silazi mi s -a ne gre mi iz glave; što na umu, to na drumu biti v svojem govorjenju odkrit; s -a sići, skrenuti zblazneti; umom šenuti znoreti; uzeti što na um vzeti kaj v misel, v pamet; smetnuti s -a izgubiti iz misli

úm reason, intellect, intelligence; sense; understanding; mind; brains pl; wit

človek ostrega úma a man of sharp intellect
brez úma out of one's senses, out of one's (right) mind
omračen úm clouded mind
je bistrega úma he is quick-witted, he is bright
bil je največji úm svojega časa he was the greatest intellect of his time
ves iz úma je he is out of his wits (ali out of his mind)
úm se mu je omračil he is mentally deranged, he is out of his senses, his mind is unhinged, he has lost his reason, he has gone mad
kaj ti pade na úm! what an absurd idea!
ne pade mi na úm, da bi to naredil I am not so stupid as to do it
ni ji prišlo na úm, da bi zaprla plin she had not the sense to turn off the gas
priti na úm komu to enter someone's mind
prišlo mi je na úm, da... I was struck by the idea that..., it occurred to me that...
priti nazaj na um to recur (ali to come back) to mind

umhinkönnen^*: ich kann nicht umhin ... ne morem si kaj, da ne bi ..., moram ...

umkommen^* izgubiti življenje, umreti, ponesrečiti se (smrtno); figurativ vor Hitze, Angst, Langeweile: umirati (od); nichts umkommen lassen ne pustiti, da bi se kaj pokvarilo

umsehen^*: sich umsehen ozreti se, ozirati se; (nach allen Seiten schauen) razgledovati se, (suchen) iskati; sich in der Stadt umsehen razgledati se po mestu; sich umsehen nach iskati/poiskati (kaj/koga), ozreti se po (čem)

umstellen¹, Technik preurediti, preusmeriti, prestaviti; einen Betrieb: začeti z drugo proizvodnjo; die Uhr: premakniti kazalce; (sich umstellen auf prenavaditi se, navaditi se na (kaj) drugega), preusmeriti se

unable [ʌnéibl] pridevnik
nezmožen, nesposoben, ki ne more; nemočen, slaboten

to be unable to work biti delanezmožen
he is unable to move ne more se premakniti
to be unable for s.th. biti neprimeren, nezmožen za kaj

und in; pa; und zwar in sicer; und so weiter in tako dalje; und so fort in tako naprej; na und? in kaj potem?; und [ähnliches] Ähnliches in podobno; und andere in drugi; und dergleichen in podobno; und, und, und in še in še

un-de, adv. (nam. *cunde, iz pron. debla; prim. ubi)

1. vprašalno odkod? (od kod?); krajevno v odvisnem vprašanju: Pl. idr., u. venis? H., u. deiectus est Cinna? Ci., u. domo? H., V. od kod doma?, u. et quo, Catius? H.; asindet.: u. quo venis? H.; s partitivnim gen. gentium: u. haec igitur gentium est? Pl.; v odvisnem vprašanju: ut mihi responderet, u. esset Ci., u. initium belli fieret, explorabant C., quaere, u. domo, quis, cuius fortunae H., u. domo quisque sit, quaere Sen. ph., qualis et unde genus (gr. acc.), quaeris Pr.; metaf. = ex quo, a quo, quocum idr.: Q., Ap., u. id scis? Ter., u. hos nōvī? O., u. ea est tibi? Pl. od kod jo imaš? = s čim si jo plačal?, u. iste amor tam improvisus? Ci., face, id ut paratum iam sit. Unde gentium? Pl., unde (zakaj) sit infamis, discite O.

2. relat. odkoder (od koder) (krajevno, v korelaciji): inde venit, unde mallem Ci., quam ibi, unde huc translata essent Ci., ut eo restituerentur, unde deiecti essent Ci., ut, unde abissent, eodem redirent Ci., Latobrigos infines suos, unde (= ex quibus) erant profecti, reverti iussit C.; metaf. (= a quo, ex quo, quo) idr.: Ter., L., Col., Iust. idr., qui eum necasset, unde ipse natus esset Ci., is, u. te audisse dicis Cu., u. quidque audisse dicant Pl., u. agger comportari posset, nihil erat reliquum C., non reliquit, u. (s čimer) afferretur N., infert deos Latio, genus unde Latinum V., Athenienses, unde (= a quibus) leges ortae Ci.; occ.
a) kot jur. t.t. unde petitur (o obtožencu): u. petitur aurum Ter., ego omnibus, u. petitur, hoc consilium dederim Ci., illi, u. peteretur, credendum esse Ca. ap. Gell.
b) kot publicistični izraz unde stat na čigar strani kdo ali kaj stoji, čigar stranki kdo pripada: u. stetisset, eo se victoria transferret Iust., ibi maiestatem regiam verti, u. Alexandri soror staret Iust.; pren.: eventus belli, ut aequus iudex, u. ius stabat, ei victoriam dedit L.

3. reduplicirano undeunde (pisano tudi ločeno unde unde) odkoder koli (od koder koli): Ap. idr., mercedem aut nummos undeunde extricat H., undeunde foret Cat.

ungula¹ -ae, f (demin. unguis)

1. kopito (kopitarjev), poseb. konjsko, parkelj (dvoparkljarjev), krempelj (ptic): quinos ungues (dekličinih nohtov) adligat perpetuo cornu levis ungula (konjsko kopito) O., cava (sc. equi) Enn. fr., vestigium ungulae (sc. equi), quatit ungula campum V.; meton.: urbem sonante verberabit ungulā H. z jekajočim peketanjem konjskih kopit, ungula (Inone kot krave) in quinos dilapsa absumitur ungues O., ungulae bifidae Plin., Amm. ali binae Plin., ungulae suum Cels., Plin., milvinae aut aquilinae ungulae Pl., ungulas huc inicere Pl. zasaditi kremplje = ugrabiti kaj; preg.: omnibus ungulis, ut dicitur Ci. „z vsemi štirimi“ = na vse pretege.

2. sinekdoha kopitasti konj, kopitljač: ungula rapit currūs H., fugax hippodromon ungula plaudit Mart.

3. metaf.
a) krempelj, neko mučilo: pozni Icti., Eccl.
b) bot. konjsko kopito, neka rastl.: Marc.

ungut neugoden, slab; für ungut nehmen zameriti (kaj); nichts für ungut brez zamere

unhold: unhold sein einer Sache: odklanjati kaj, biti nenaklonjen (čemu)

unmindful [ʌnmáindful] pridevnik (unmindfully prislov)
ne ozirajoč se na, nepazljiv, pozabljiv; brezbrižen, nemaren

to be unmindful of s.th. ne se ozirati na kaj, ne se pustiti ovirati od česa