Franja

panier [panje] masculin jerbas, košara, košarica, koš; koš (pri košarki)

panier à linge, aux ordures, à ouvrage, à pain, à provisions košara za perilo, koš za odpadke, košarica za šivanje, za kruh, jerbas (košara) za živila (jestvine)
panier de bonde vrša, sak (za ribe)
panier percé (figuré) zapravljivec
panier repas kosilo v košarici (za potnike)
panier à salade priprava za odcejanje solate; populaire marica, policijski avto
la balle au panier (sport) košarka
fond masculin du panier izvržek
le dessus du panier (kar je) najboljše
sot comme un panier neumen ko noč
faire danser l'anse du panier goljufati, prisvojiti si denar pri nakupovanju (o služkinjah)
jeter au panier vreči v koš
mettre dans le même panier metati vse v isti koš, z vsem enako ravnati
mettre tous ses œufs dans le même panier vložiti vse svoje premoženje v eno podjetje (in s tem tvegati, da izgubimo vse)
réussir un panier doseči koš (pri košarki)

pankovski pridevnik
1. (o glasbi) ▸ punk
2. (o stilu) ▸ punk

pannus -ī, m (prim. got. fana, stvnem. fano tkanina, sukno, stvnem. gundfano zastava)

1. kos sukna, trak, krpa, capa, cunja: O., Sen. ph., obstetrix pannos lavit H., purpureus adsuitur pannus H., p. lineus Plin.; kot robec, prtiček, servieta: Mart.; kot preveza, oglavna poveza: O., Val. Max.; kot obveza, (p)ovoj: Plin.; kot vrečica, mošnjica, rutica, v kateri se kaj shrani: Petr.; occ. razcefrana borna obleka: Ter., Mart., Suet., Fides, velata panno H., duplex p. H. (o dvojnem ogrnjenem plašču stoikov).

2. metaf. navzdol viseč (menda cunjast) izrastek (na drevesih): e glandiferis sola quae vocatur aegilops fert pannos arentes Plin.

Opomba: Heterocl. dat. in abl. pl. pannibus: Enn. fr.

panslavizem samostalnik
(ideja o združenju Slovanov) ▸ pánszlávizmus

Pantaleōn -ōntis, m (Πανταλέων) Pantaleónt, gr. nom. propr., npr. trikratni strateg ajtolske zveze, ki se je l. 191 pogajal o miru s konzulom Manijem Acilijem Glabrionom: L.

pantalón moški spol dolge hlače

pantalón corto, pantalón a media pierna kratke hlače, dokolenke
pantalón de niño otroške hlače
llevar pantalón largo nositi dolge hlače
pantalones de fuelle zelo široke hlače
ponerse (llevar) los pantalones (fig) hlače nositi (o ženski)

Pantauchus -ī, m (Πάνταυχος) Pantávh, sin Makedonca Balakra, iz kroga zaupnikov kralja Perzeja, l. 172 talec za pogovore o miru s Kvintom Marcijem Filipom, sklenitelj zveze s kraljem Gencijem: L.

pantorrilla ženski spol meča

echar pantorrillas dobi(va)ti debela meča
enseñar las pantorrillas noge kazati (o ženski)

papajin pridevnik
1. (o plodu) ▸ papaja, papája
2. (v kulinariki) ▸ papaja
3. (o snovi) ▸ papaja
4. (o drevesu) ▸ papaja, papája
5. (o kozmetičnih izdelkih) ▸ papajás

paper¹ [péipə] samostalnik
papir; listina, spis; pismena naloga, referat, dizertacija, znanstvena razprava (on)
množina (osebni) dokumenti, akti
ekonomija bankovec, menica
množina vrednostni papirji
sleng prosta vstopnica; časopis

examination paper pismena izpitna naloga
wall paper stenske tapete
printed papers pisane tapete
paper does not blush papir vse prenese
to commit to paper zapisati
to put pen to paper začeti pisati
figurativno on paper na papirju, teoretično
to send in one's papers odpovedati službo
to read a paper on predavati o čem, referirati
paper contract pogodba samo na papirju

pāpiliō -ōnis, m

1. metulj: Col., Plin., Mart., ferali mutant cum papilione figuram O. (o metuljih, ki so bili upodobljeni na nagrobnih spomenikih kot podoba duše).

2. šotor (od tod fr. pavillon), paviljón: Tert., Vulg., in expeditionibus apertis papilionibus prandit atque coenavit Lamp.

papirnopredelovalen pridevnik
(o izdelovanju) ▸ papírfeldolgozóPapirna in papirnopredelovalna industrija sodi med najstarejše industrijske veje v Sloveniji. ▸ A papír- és papírfeldolgozó ipar az egyik legrégebbi iparág Szlovéniában.

papuanski pridevnik
(o Papuanski Novi Gvineji in Papuancih) ▸ pápuaiPovezane iztočnice: Papuanska Nova Gvineja

par par m

par čevljev un par de zapatos; (o osebah, živalih) pareja f
mladi par los recién casados
v parih a pares
pred par dnevi hace algunos (ali pocos) días
ki mu ni para sin par, sin igual
napísati par vrstic escribir un par de líneas, fam escribir cuatro líneas

pār, paris, abl. sg. -ī, subst. tudi -e, nom. pl. n -ia, gen. -ium

I. subst.

1. m, f enak (enaka), vrstnik (vrstnica), tovariš(ica), prijatelj(ica), drug (družica): quaeret parem H. družico, opulentus par Pl. tovariš pri obedu, infans cum paribus (s tovariši, z vrstniki) inquinata sum Petr.; poseb. soprog, soproga: accumbit cum pare quisque suo O., serpens parem quaerens Hyg.

2. n
a) enako: pari par respondere Pl. ali paria paribus respondere Ci. vračati z isto mero, vračati milo za drago (nemilo za nedrago), par pari respondere Ci. na roke, v gotovih denarjih, z gotovino plačevati, par pari referre Ter. odmeriti (odmerjati), kakor se je (komu) odmerilo (kakor se (komu) odmeri), paria facere Sen. ph. prav tako storiti, toda paria facere cum rationibus domini Col. gospodove račune prav zaključiti (zaključevati), tako tudi pren.: velut paria secum facere (o naravi) Plin. tako rekoč plačevati sebe s samo seboj, cotidie cum vitā paria facere Sen. ph. obračuna(va)ti (delati račun, prihajati na čisto) z življenjem, paria facere cum influentibus negotiis Sen. ph. dovršiti, povsem dokončati opravke, poteram tecum et hāc Maecenatis sententiā parem facere rationem Sen. ph. lahko bi te s to Mecenatovo mislijo povsem izplačal, s to Mecenatovo mislijo bi se lahko povsem pobotal s teboj, paria pessimis audere Sen. ph. preizkušati se v drznosti z najhujšimi (ljudmi), par impar ludere H., Augustus ap. Suet. igrati (otroško igro) „liho—sodo“, ex pari Sen. ph. enako, prav tako, na enak način.
b) dvojica, par: Suet., Vell. idr., columbarum O., gladiatorum Ci., tria aut quattuor paria amicorum Ci., par nobile fratrum H. —

II. adj.

1. par komu, paroma (po dva in dva, v parih) združen, podoben: imago par ventis V. podobna, ut coeat par pari H.; preg.: pares cum paribus facillime congregantur Ci. = „volk se z volkom druži“, „kljuka se kvake drži“, „gliha vkup štriha“; prim: ut solent pares facile congregari cum paribus Amm. in gr. ἀεὶ τὸν ὅμοιον ἄγει ϑεὸς ὡς τὸν ὅμοιον Hom.

2. enak (po velikosti, meri, moči, vrednosti, imenitnosti), isti (komu čemu): pari intervallo C., mons pari tractu S. v isti smeri, pares in proelium ineunt V., pari leto affici N., pari modo N. na enak način, enako, prav tako, pari atque dictator imperio N. z isto oblastjo kakor kak diktator, parem sapientiam hic habet ac formam Pl., quibus illi agros dederunt quosque postea in parem (po nekaterih izdajah partem) iuris libertatisque condicionem atque ipsi erant receperunt C.; šele od L. par quam; tudi: omnia fuisse in Themistocle paria et Coriolano Ci.; z dat.: summa par huic pecuniae Cu., Cratippusque, familiaris noster, quem ego parem summis Peripateticis iudico Ci., parissumi estis hibus Pl.; z gen.: paria horum N. enaki dogodki kakor ti, cuius paucos pares tulit Ci. njemu enake; opisano s cum: quem tu parem cum liberis tuis fecisti S., erant ei quaedam ex his paria cum Crasso Ci.; z inter se: eas (sc. virtutes) esse inter se aequales et pares Ci. povsem enake med seboj; prav redko z nekakšnim abl. comparationis: Marcia … in qua par facies nobilitate sua O., scalae pares moenium altitudine S. fr.; stvar, v kateri se kaže enakost, večinoma v samem abl. (v sl. v čem, po čem, glede na kaj): pares aetate ministri V., par annis O., ceteris par est libertate Ci.; pa tudi v abl. z in: ut sint pares in amore et aequales Ci.; redko v gen.: aetatis mentisque pares Sil.; tudi: par ad (glede na) virtutem L.; pesn.: pares cantare V. enak(ovredn)a si v petju.

3. enak po moči = kos komu: nemo ei par erat eloquentiā N., quibus ne dii quidem immortales pares esse possint C., par Atlanti viribus O., nullo in loco iam praedonibus pares esse (meriti se) poteramus Ci., neque terrā neque mari hostes pares esse (meriti se, kosati se) potuerant N., aut ope Palladis Tydiden superis parem? H., neque se parem armis existumabat S., adhuc pares non sumus (sc. fletui) Ci., p. adversus victores Iust., par in adversandum L.; abs.: universos pares esse N., pari proelio discedere N. iz neodločene bitke; kot subst. m nasprotnik: habeo parem, quem das, Hannibalem L., nec quemquam aspernari parem, qui se offerret L.

4. primeren, spodoben, dostojen: Pl., conubium Cat. enakoroden, istoroden, haud secus quam par esse Cu., rebus par oratio Ci., ut par est Ci., Lucr. kakor se spodobi, par est Ci., Cat., Lucr. idr.; z ACI: relinqui eum par non esse N., par est primum ipsum esse virum bonum Ci., quod me scire par sit T.; redko: non par videtur … illis paedagogus una ut siet Pl. — Adv. pariter

I. enako, na enak način, prav tako: Afr. ap. Non., Ter., Ph., p. volens S., Siculi causam suam perisse querentur et me cum pariter moleste ferent Ci., sed eā (sc. caritate) non pariter omnes egemus Ci.; pariter … pariter = gr. ἅμα … ἅμα: p. Phoebes, p. maris ira recessit O.; pariter … qualis: Pl., S.; z ac, atque, et, ut: enako kot, prav tako kakor: Pl., Ter., Ci. idr., voltu [colore motu] corporis pariter atque animo varius S., p. ac si hostes adessent S. prav tako, kakor da so (kakor da bi bili) sovražniki navzoči; tudi: p. et … et: L., Q.; z dat. le pri L.: p. ultimae propinquis. —

II.

1. v družbi, skupaj s kom, s kom vred: Ci. idr., cum ipso p. educatur Cu., Numidae p. cum equitibus adcurrunt S.; z dat.: Stat.

2. ob istem času, istočasno, sočasno, obenem, hkrati, skupaj: pariter cum occasu solis S., pariter cum luna crescere Ci., nam plura castella Pompeius pariter distinendae manus causā tentaverat C.; ponovljeno: hanc pariter vidit, pariter heros optavit O. je videl in si obenem zaželel.

pára¹ (hlap) vapor m ; vaho m ; exhalación f

s polno paro a todo vapor
biti pod paro (o parniku) con las calderas a presión

paraclētus -ī, m (gr. παράκλητος) pomočnik, zavetnik, učitelj, tolažnik, priprošnjik (o svetem Duhu): Tert., Eccl.

paradoxos -on (gr. παράδοχος) splošnemu mnenju nasproten, proti pričakovanju, nepričakovan, čuden, redek, paradóksen; le subst.

I. paradoxus -ī, m = gr. παραδοξονίκης zmagovalec proti pričakovanju, nepričakovani zmagovalec (o borcu, ki je istega dne zmagal v mečevanju (lucta) in pankratiju): Aug. —

II. paradoxon -ī, n

1. govorna figura, čisto lat. sustentatio ali inopinatum zadrževanje poslušalca = vzbujanje poslušalčevega zanimanja (pozornosti, napetosti): Isid.

2. čuden (paradóksen) (iz)rek: Aug.; v pl. paradoxa -ōrum, n (gr. παραδόξα) čudni (paradoksni) (iz)reki, paradóksi (po Ciceronovem prevodu): quae sunt mirabilia contraque opinionem omnium Ci., tudi samo mirabilia, npr. mirabilia Stoicorum Ci.

parafinska kopel stalna zveza
(o negi) ▸ paraffinfürdő

parafinska maska stalna zveza
(o negi kože) ▸ paraffinos maszk