Franja

préj

A) adv.

1. (v krajšem času, hitreje) prima:
priti prej na delo venire prima al lavoro
čim prej greš, tem bolje prima te ne vai, e meglio è
čim prej quanto prima
knjige je treba čim prej vrniti i libri devono essere, vanno restituiti quanto prima
vrni se prej ko mogoče torna quanto prima, al più presto
malo prej poc'anzi

2. (izraža predhodnost, preteklost dejanja) prima, dinanzi; sopra:
prej premisli, potem stori prima pensa e poi agisci
zdaj govoriš, prej si pa molčal adesso parli, prima invece sei stato zitto
prej bi bil premislil avresti dovuto pensarci prima
dan prej il giorno prima
moja mama se je prej pisala Slataper prima (di sposarsi), mia madre si chiamava Slataper

3. (izraža večjo verjetnost) prima (che, di), piuttosto che, anziché:
dal bi vse na svetu prej kot svojo svobodo darei tutto al mondo prima della mia libertà

4. (z 'vse' izraža močno zanikanje) tutt'altro, anzi:
nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej non sono stati mai amici, anzi
prej ali slej pride streznjenje prima o poi viene il disinganno
prej imenovani il sopraddetto
prej navedeni il sopraindicato
prej omenjeni il sopraccennato, il soprammenzionato
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina

B) préj ko konj.

1. (v časovnih stavkih) prima che, prima di:
vojne bo konec, prej ko mine leto la guerra finirà prima che passi un anno

2. (v primerjalnih odvisnikih) prima:
prej ko začnemo, prej bomo nehali prima si comincia e prima ci si sbriga

préj antes; anteriormente

čim prej, prej ko mogoče cuanto antes, lo más pronto posible, lo antes que sea posible
prej ko slej ahora como antes
malo prej poco antes
prej ko antes (de) que (subj)
on je vse prej kot bogat no es rico ni mucho menos
prej ali slej tarde o temprano, un día u otro, a la larga o a la corta
tri dni prej con tres días de antelación

prékla (-e) f

1. pertica, palo; bacchio:
potikati prekle za paradižnik impalare i pomodori
fižolova prekla pertica (di sostegno) per fagioli
s preklo klatiti sadje abbacchiare le noci
biti suh in dolg kot prekla essere lungo e magro come una pertica
držati se, kot bi preklo požrl starsene impettito, rigido; darsi arie

2. pog. pren. (zelo velik in suh človek) giraffa, rondello, stanga, stenterello, trampoliere, pertica, spilungone

3. pl. prekle šalj. seste, trampoli; pren.
prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba verrà di sicuro, dovesse cascare il cielo
žarg. streljati s preklo sparare con lo schioppo

preklínjati to curse; to swear; to curse and swear; VB pogovorno evfemizem to eff and blind; ZDA pogovorno to cuss; to use bad (ali strong) language

preklínjati kot Turek to swear like a trooper
preklínjati koga to curse someone, to call down curses upon someone, to swear at someone
preklínjati svojo srečo to curse one's luck

preklínjati (-am) imperf. bestemmiare, imprecare; maledire; pog. sacramentare, smoccolare:
preklinjati usodo bestemmiare, maledire la sorte, imprecare contro il destino
preklinjati kot Turek bestemmiare come un turco, come un facchino

premetáti (-méčem) | premetávati (-am) perf., imperf.

1. spalare, smuovere:
premetati pesek spalare la sabbia

2. frugare, rovistare; tramestare, mettere a soqquadro:
premetati hišo mettere a soqquadro tutta la casa

3. sballottare, sbattere:
vihar je premetaval ladjo, kot bi bila iz papirja la tempesta sballottava la nave come fosse di carta
premetavati karte giocare a carte
premetavati misel po glavi rimuginare un pensiero

premetèn sly, cunning, artful, crafty, wily

premetèn kot lisjak as cunning as a fox

premíslek (-a) m

1. riflessione, considerazione, ponderazione:
delati s premislekom agire con ponderazione
odločiti se brez premisleka decidere sconsideratamente

2. star. (pomislek) dubbio, scrupolo
PREGOVORI:
premislek je boljši kot dan hoda la gatta frettolosa fece i gattini ciechi

premō -ere, pressī, pressum

I.

1. tiščati, pritisniti (pritiskati): ad pectora natos V., genibus praecordia O. klečati na … , pede p. aliquem V. stopiti na koga, p. anguem V. stopiti na kačo, pohoditi kačo, vestigia p. alicuius T. stopati za kom, vestigia p. per ignem V. iti skozi ogenj, membra paterna rotis inductis p. O. peljati se čez … , policem Plin. palec (palce) tiščati (kot znamenje naklonjenosti); iuvenci pressi iugo O. vpreženi v jarem; occ. telesno se združiti (združevati) z žensko, (o)skruniti žensko, storiti ženski silo, posiliti (posiljevati): uxorem Suet., anhelantem Peucen Val. Fl.; (o petelinu) rástiti (se), pariti se, jarčiti (se), naskočiti (naskakovati): feminas premunt galli Mart.; metaf.: litus p. H. voziti se ob bregu, latus O. dotikati se, aëra Lucan. leteti, insulam premit amnis O. obteka, obliva, obdaja, obkroža.

2. obteževati, težiti kaj (koga), ležati, sedeti na čem: Tib., Pr., Sen. tr. idr., trabes premunt columnas H., carinae pressae V. obložene, p. toros O., p. pharetram cervice O., phaleras auro Stat. obložiti = (o)krasiti, frondes ore caducas O. leže(č) tiščati obraz (v listje), p. terga equi O., p. ebur O. sedeti na kurulskem stolu, saltus montium praesidiis L. (obilno) v velikem številu zasesti, zastaviti, zapreti, forum p. Ci. pogosto obiskovati; metaf. stiskati, pestiti, nadlegovati, mučiti, težiti, tlačiti: aerumnae me premunt S., necessitas eum premebat Ci., iussa Faunique premunt V. te vznemirjajo, premor formidine V. ali periculo, valetudine N.; pass. premi tudi biti (nahajati se) v stiski: premi inopiā, re frumentariā C. ali aere alieno C., Ci. zaradi …

3. pritiskati na koga, za kom, delati komu silo, biti nasilen do koga, dreviti za kom, poditi, goniti, preganjati koga, poganjati se za kom, zasledovati koga: videbat, uti … hac fugerent Grai, premeret Troiana iuventus V., p. hostem (urbem V.) obsidione C., aliquem telis V., novissimos C., premi viderent C. da so v stiski, premere hostes de loco superiore C. potiskati, apri cursum clamore V., cervum clamore in retia V. poditi; metaf. privi(ja)ti, trdo prije(ma)ti, pestiti koga: criminibus veris aliquem O., cum ad exeundum premeretur, exire noluit N., premi se procuratoribus Ci., me verbo premis Ci. držiš me za besedo, culpam poena premit comes H. kazen nastopa takoj za krivdo, premere argumentum Ci. živo poudarjati, propositum O. ostajati (vztrajati) pri sklepu, držati se sklepa, ne odstopiti od sklepa.

4. pokri(va)ti, kriti, zakriti (zakrivati), zagrniti (zagrinjati): comam coronā V., canitiem galeā V., mitrā capillos O., crinem fronde O., calix testo pressus O., arva pelago premere H. poplaviti; pren.: pressus gravitate saporis O., quies ventos nocte pressit V. (o spanju), pressit iacentem alta quies V.; occ. zakopa(va)ti, pokopa(va)ti: ossa male pressa O., quod terrā premam H.; metaf. zakri(va)ti, skri(va)ti, pokri(va)ti, pritajiti (pritajevati): lumen obscura luna premit V., curam sub corde V., gemitum sub imo corde V., dolorem alto corde V., iram T., pavorem vultu T., pressa est gloria facti V. je omračena (zamračena), je nanjo padla senca, haec non premit ore V. ni zamolčal. —

II. (s postranskim prepozicionalnim pomenom)

1. vtisniti, vtiskati (vtiskavati, vtiskovati), potisniti (potiskati), poriniti (porivati): vestigio leviter presso Ci., pressus vomer V. vtisnjen, globoko zarezujoč (zarezavajoč), cubito remanete presso H. s komolcem, vtisnjenim v blazino = z uprtim komolcem, p. dentes in vite O., ensem Lucan., pollicem Pr. pritisniti, ferrum in guttura O., hastam sub mentum V., od tod: hastā premere V. prebosti; occ.
a) saditi, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati): virgulta per agros, papaver V., pressi propaginis arcus V. upognjena (v zemljo zapičena) grebenica.
b) zaznam(en)ovati: rem notā aeternā O.

2. (navz)dol potisniti (potiskati), (navz)dol tiščati, (navz)dol spustiti (spuščati): currum O. v globino usmeriti, aulaea premuntur H. zastor se spusti, pade (ob začetku igre), mundus premitur Libyae devexus in austros V. se znižuje (visi) proti Libiji; s prolept. obj.: sulcum V. globoko zabrazditi, globoko zaorati, fossam Plin. iun. izkopati, cavernae in altitudinem pressae Cu. globoko izkopane; occ. na tla podreti (vreči), pobiti, ubiti, potolči: armigerum Remi premit V., pressus et exanimatus est T., paucos erumpere ausos circumiecti pressere T.; metaf.
a) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, za malo šteti, malo ceniti, ne ceniti, zaničevati, prezirati, omalovaževati, podcenjevati, ne upoštevati: premendo superiorem se extollebat L., extollere vires gentis, contra premere arma Latini V., laudet domi, premat extra limen (sc. mea opuscula) H., humana omnia p. Ci.
b) preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): facta premant annos O., vetustas laude saecula nostra premat O., Latonia nymphas premit Stat.

3. (po)tlačiti, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati): obligant bracchia, premunt (ustavijo) sanguinem T., lucem premit caligo L., p. vestigia V. obstati, naves nimio onere pressae T.; metaf.
a) (za)dušiti, udušiti (uduševati): ignem V., vocem suam V. dušiti (ali celo molčati), clamorem O., L.; s prolept. obj.: pontus premit placida aequora V. kroti.
b) zatreti (zatirati), (za)dušiti, udušiti (uduševati), (u)krotiti, zadrž(ev)ati, ugnati, obvladati (obvladovati): Aug. idr., consilium silentio Cu., vulgi sermones T., filii vocem V. utišati sina, zapreti sinu usta, iras T., sensus suos T., cursum ingenii Ci. zadrževati; v političnem pomenu: premendi inimicum occasio Cu. užugati (zatreti, spodnesti) sovražnika.
c) vladati, gospodovati komu: ventos imperio V., Mycenas servitio V. držati v težkem (hudem) suženjstvu, populos dicione V., arva aliena iugo V. pod jarmom (= v) sužnosti držati.

4. stisniti (stiskati): pressis manibus tenere Cu., alicui fauces O. ali laqueo collum H. komu zadrgniti vrat, presso ter gutture V. v treh odstavkih, presso obmutuit ore V. z zaprtimi usti, p. oculos mortui V. zatisniti, frena dente O. (za)gristi, frena manu O. trdo prijeti (držati), grana ore suo O. (pre)žvečiti, (po)jesti, aliquid morsu Lucr. ali morsibus Sen. tr. (z)gristi, iungere oscula pressa H. krepko poljubiti (poljubljati), p. ubera O., favos V., bacam H., lac pressum V. sir, sucos Lucan. ali Liberum, vina, oleum, mella H. ali caseum O. in caseos V., Col., Plin. stiskaje (s stiskanjem) (iz)delati, stiskati, prešati, spuščati, sir(ar)iti; occ.: et premere et laxas dare habenas V. zategniti in popustiti vajeti; metaf. (s)krčiti (skrčevati), manjšati, zmanjš(ev)ati: falce vitem H. obrezovati; od tod: umbram V. senčnato listje obrez(ov)ati; quae a nobis dilatantur, Zeno sic premebat Ci. — Od tod adj. pt. pf. pressus 3, adv. -ē

1. stisnjen: presso gradu incendere L. „z nogo ob nogi“, v strnjenem koraku, v tesno sklenjenih vrstah; tako tudi: pede presso retro cedere L.; pesn.: subsequitur pressoque legit vestigia gressu O. tik za njim.

2. umerjen, zamolkel, pridušen, tih, zadržan: soni Ci., pressi et flebiles modi Ci., pressā et temulentā voce Ci., pronuntiatio (naspr. citata) Q.

3. rjavkast, temen: color pressior Plin. iun., quae (sc. sinopis) pressior vocatur Plin., spadices pressi Serv.

4. obotavljiv, obotavljav, zadržan, udržljív, vzdržen: cogitationes pressiores Ap., cunctatio Plin. iun., in quo tibi parcior videtur et pressior Plin. iun.

5. kratkobeseden, redkobeseden, skopobeseden, kratek, jeder (jedrén, jedrnàt), zgoščen: orator, oratio Ci., oratio pressior Ci., stilus pressus Plin. iun., Attici oratores pressi, Asiatici inflati habentur Q., fiunt pro pressis exiles Q., oratorum genus alterum presse, alterum ample dicentium Ci., pressius describere Plin. iun.; o izreki, izgovarjanju: presse loqui Ci. glasov ne izgovarjati preširoko, ne preveč zatezati.

6. natančen, določen, jasen, izčrpen: verba Plin. iun., Thucydides verbis pressus Ci., taxare pressius est quam tangere Gell., pressius agere Ci., perturbationes pressius definire Ci., pressius audire causas Vell. z napeto pozornostjo (= z vso pozornostjo) poslušati sodne razprave.

prenášati transportar; transmitir

prenašati bolezen comunicar una enfermedad (na koga a alg)
prenašati koncert (po radiu) transmitir un concierto; (trpeti) sufrir; soportar; tolerar
ne morem ga prenašati fam no puedo tragarle
kot jagnje potrpežljivo prenašati soportar con paciencia de Job

prenêsti porter, transportet, reporter ; (naprej) transmettre, retransmettre, transférer, rapporter, déléguer , pravno reverser ; (bolečine) supporter, souffrir, tolérer ; (potrpežljivo) endurer, céder, se laisser faire ; (z enega računa na drugega) virer ; familiarno transbahuter

prenesti delnice transférer des actions
prenesti kot (geometrija) rapporter un angle
prenesti pravice na koga (pravno) subroger quelqu'un
prenesti visoko temperaturo aller au feu
prenesti vsoto, tekoči račun na koga drugega reporter une somme, un compte courant à un autre
ne prenesti svojega neuspeha, poraza ne pas (pouvoir) accepter son échec
ne more prenesti vonja po ribah il ne peut pas souffrir l'odeur du poisson
ne bo prenesel prevoza il ne supportera pas le transport
potrpežljivo prenesti (familiarno) digérer
vse prenesti se laisser faire, tout supporter, figurativno se laisser tondre la laine sur le dos

preostaja|ti (-m) preostati [übrigbleiben] übrig bleiben
komu ne preostaja drugega, kot (jemandem) bleibt nichts anderes/ weiter übrig, als

preostájati (-am) | preostáti (-stánem) imperf., perf. restare, rimanere:
nikoli mu ne preostaja dosti časa non gli rimane mai abbastanza tempo
ne preostane nič drugega, kot da prosiš za pomoč non ti rimane altro (da fare) che chiedere aiuto

preostáti to be left over, to be left; to remain

nič drugega ne preostane, razen... there is no other alternative but...
ne preostane nam nič drugega, kot da gremo there is nothing left for us but to go
ni mi preostalo nič drugega kot... no alternative was left for me but..., I had no alternative but...

preparatory¹ [pripǽrətəri] pridevnik (preparatorily prislov)
uvoden, pripravljalen

britanska angleščina preparatory school pripravljalna šola (za srednjo ali visoko šolo)
preparatory to preden, kot priprava za

prepévati (-am) imperf.

1. cantare:
veselo prepevati cantare allegramente
prepevati kot slavček cantare divinamente, come un usignolo
prepevati od sreče cantare dalla felicità
prepevati otroku uspavanke cantare ninne-nanne al bambino
v borih prepeva veter i pini mormorano al vento
pren. prepevaj to svoji ženi questo va' a raccontarlo ad altri
prepevati komu slavo esaltare, magnificare, levare uno ai sette cieli
prepevati v domačem zboru cantare nel coro locale

2. cantare (uccelli):
kosi, murni prepevajo i merli, i grilli cantano
pren. v teh krajih pogosto prepeva rdeči petelin da queste parti ci sono molti incendi

prepíhati (-am) | prepihávati (-am) perf., imperf. soffiare per, attraverso; ripulire, purgare, depurare, spazzare (soffiando):
burja je prepihala ulice la bora ha spazzato le strade
burja nas je prepihala do kosti una bora che penetrava fino alle ossa
prepihavati cev soffiare nel tubo (per pulirlo)
ta avantura mu je pošteno prepihala žep un'avventura che gli ha vuotato le tasche
prehlajen je, ker ga je prepihalo è raffreddato per aver preso un colpo d'aria
vlak je prepihal več kot sto kilometrov il treno ha percorso più di cento chilometri
metal. prepihavati bakrenec soffiare il minerale di rame

prepréčiti to prevent (from); to hinder, to obviate (something); to obstruct, to bar; to thwart; to frustrate, to foil, to baffle

prepréčiti delo (v parlamentu) to obstruct
prepréčiti nesrečo to prevent an accident
prepréčiti naklepe komu to baffle someone's designs
preprečili so mi načrte, naklepe I was thwarted in my plans, designs
prepréčiti načrte sovražniku to thwart the enemy's plans
bolje je prepréčiti kot lečiti prevention is better than cure, a stitch in time saves nine

prepréčiti empêcher, prévenir, mettre obstacle (ali un empêchement) à, entraver, déjouer, faire échouer, contrecarrer, parer, déconcerter, juguler, confondre , (namero, načrt) troubler

preprečiti atentat déjouer un attentat
preprečiti dovoz živeža (vojaško) couper les vivres
preprečiti nevarnost parer à un danger
preprečiti nesrečo prévenir un accident
bolje je (bolezen) preprečiti kot zdraviti mieux vaut prévenir que guérir

prepréčiti prevenir; impedir ; (nevarnost, škodo tudi) precaver; preservar de

preprečiti nevarnost prevenir un peligro
bolje je preprečiti kot lečiti más vale prevenir que curar