Franja

abeō -īre -iī -itūrus

1. oditi, iti od kod, odhajati, odpotovati: abeam an maneam Pl., abiit, excessit, evasit, erupit Ci.; pogosto imp.: abi, nuntia Romanis L. pojdi in naznani; (ljubeznivo zavračajoč): abi, ludis me, credo Ter. pojdi, ti me menda zasmehuješ , abi, virum te iudico Ter. pojdi, ti si možak; (zmerjaje odganjajoč): abito, quo lubet ali abito, quo voles Pl. poberi se, abi in malam rem ali in malam crucem Pl. vrag te nesi, bes te plentaj, abin' (gl. v opombi) hinc in malam rem? Ter. se ne pobereš = poberi se, pojdi zlodejem gost, quin tu abis in malam pestem malumque cruciatum? Ci. da bi te kuga pobrala in vse zlo, abi cum ... rogationibus tuis L. pojdi se solit s ...; (rahlo odpravljajoč): non es avarus, abi H. odpuščen si. Izhodišče: abire hinc Pl., L., illinc, inde Ci., unde abii? V., ut unde abissent, eodem statim redirent Ci., v abl.: urbe, domo Pl., comitio L., montibus his V., sedibus, Suriā T., toda abire fugā (abl. modi) V. bežeč, equis (abl. instrumenti) L. odjezditi; pren.: abire magistratu Ci., L., T. ali consulatu Ci. ep. ali flaminio L., Val. Max. ali sacerdotio Gell. ali honore Suet. ali tutelā Icti. odstopiti (odstopati) od ...; večinoma s praep.: ab urbe L., ab his locis Pl., a subselliis Ci.; ex concilio, ex regno L., ex agris atque urbibus Ci., ex Africā S.; de Siciliā, de provincia Ci.; poseb. ab oculis Pl., Sen. ph. ali ex oculis L. ali e(x) conspectu Pl., C., S. izpred oči izginiti; res abit ab aliquo Ci. uhaja komu, ne dobi je (na dražbi). Smer: huc Ter., quo, aliquo Pl., quorsum H., Val. Max., pretium retro abit Plin. iun. niža se; z acc.: foras Ter., rus Pl., domum Ter., L., suas domos L., abi tuam viam Pl.; s praep.: in aliquas terras Ci., in nubes O. vzplavati, in Tuscos in exsilium, in Volscos exsulatum L.; ad Pompeium Vell., per angiportum ad herum Pl.; sub iugum L.; trans mare Amm.; abis periturus (v smrt) V.; z inf.: abi quaerere Pl.; s predik. določilom: (na kak način) oditi, odhajati, odnesti jo, (poseb. o vojakih in vojnah) bojišče zapustiti (zapuščati): Ca. fr., Val. Max., Arn., sublimis abiit L., pauci integri abeunt S., omnia malle quam victi abire S., ne hostes inultos abire sinat S., bellis victor abibat omnibus V., nemo non donatus (prazen) abibit V., tu missus abibis H., boš (sodno) oproščen, Hector abit violatus vulnere nullo O., inde abiere Romani ut victores, Etrusci pro victis L. kakor že zmagovalci, kakor že premaganci; z adv.: honeste abire Ter., ne impune abeat Varr., impune abeuntem hostem sequi Cu.; od tod abs.: neque eum, si illo accessisset, abiturum Ci.; pren.: (o dejanju samem) osta(ja)ti brez posledic: Ter., Sen. ph. et tr., non posse istaec sic abire Ci. kar tako ostati, non hoc tibi sic abibit Cat. kazen za to ti ne uide.

2. pren.
a) preteči, miniti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se: Ca. fr., Val. Fl., Mel., abiit hora Ter., abiit ille annus, illud tempus Ci., fides, timor, terror L., pestilentia Ci., abit somnus, abibit amor O., abeunt pallorque situsque O., abeuntia vela O., abit sucus in aëra, spiritus in auras O., sol abit Pl. zahaja, abeunt in nubila montes Sil.: evfem.: oditi (o smrti): Luc. ap. Non., e medio Ter., in communem locum Pl., e vitā Ci., ad deos Ci., ad plures Petr., abiturus illuc, quo priores abierunt Ph.
b) prodreti (prodirati): cornus sub pectus abit V., vis mali abit per artus O., longius nefas abiit O. se je razpasla.
c) oddaljiti (oddaljevati) se, odstopiti (odstopati) od česa, zaiti (zahajati) vstran (v govoru): Naev. fr., non longe abieris Ci. ni ti treba daleč iskati zgledov, nec nunc incepto longius abierim T., vide, quo iudicium meum abeat Sen. ph. kam meri, quid ad istas ineptias abis? Ci., abeo a sensibus Ci., ne longius abeam Ci., etiam tu hinc abis? Ci. tudi ti se izneverjaš moji stvari? illuc, unde abii, redeo H., ab. a iure Ci. pravico kršiti, ab emptione Icti. razdreti kupčijo.
č) preiti, prehajati na koga: Sen. rh., ad sanos abeat tutela propinquos H., abit res a consilio (ducis) ad vires ... pugnantium N., abire in avi mores L. privaditi se jim, in ora hominum pro ludibrio L. priti ljudem v zobe in posmeh; occ. preiti, prehajati, spremeniti (spreminjati) se v kaj: Luc. ap. Varr., abire in radices Ca. ali in semen Plin., vestes in villos abeunt O., deus in flammas abiit O., in auras aëraque umor abit O., abire in ventos O., abeunt studia in mores O. se spremene v načela; gram. e in u abiit Varr. je prešel.
d) porabiti (porabljati) se, (po)trošiti se: in quos sumptus abeunt fructus praediorium? Ci.

Opomba: Abin' = abisne: Kom.; impers.: abire me vis; abibitur Pl. pojdem, ne irrito incepto abiretur L.; pf. abī: Stat., abit: Pl., Ter. in poklas. pesn., abīvit Aug., ábiĕrunt Ph.; inf. pf. skoraj redno abisse, le pesn. abiise.

-abhängig odvisen od (temperaturabhängig odvisen od temperature); zasvojen z (tablettenabhängig zasvojen s tabletami)

abhorrent [abhɔ́:rənt] pridevnik (abhorrently prislov) (to komu)
zoprn, ostuden, odvraten, priskuten, ogaben

abhorrent from nezdružljiv s

abhorreō -ēre -uī

1. (o osebah) zgroziti (zgražati) se nad čim, imeti odpor do česa, mrziti kaj, izvržen biti, biti zoper kaj; abs.: Auct. b. Afr., omnes aspernabatur, omnes abhorrebant Ci.; z acc. (neklas.): Tit. ap. Non., Porph., cadaverum tabem, pumillos Suet.; pren.: quid ... tam abhorret hilaritudo? Pl.; z abl.; animus tanto facinore abhorrens Cu., non abhorrere spectaculorum oblectamentis T.; navadno z a(b): Ter., N., a pace C., ab optimo civitatis statu Ci., a ducenda uxore Ci., animus abhorret a scribendo Ci. ep. noče se mi pisati, retroque vulgus abhorret ab hac (philosophandi ratione) Lucr.; abhorrere s pristavkom animo (v srcu) Ci.; z inf.: Aug., Porph.

2. (o stvareh) ne skladati (zlagati, strinjati, ujemati) se, nič opraviti imeti s čim, nasprotovati čemu, razlikovati se od česa; abs.: mores abhorrent N. si niso podobni, z a(b): abhorret a fide L. neverjetno je, consilium abhorret a tuo scelere, hoc verbum abhorret a virtute, temeritas tanta, ut non procul abhorreat ab insania Ci., abhorrere ab oculorum auriumque approbatione Ci. spotikljiv biti očem ...; pozneje z abl.: haec abhorrent moribus nostris Cu., abhorrens peregrinis auribus carmen Cu., neque abhorret vero T. resnici je podobno, bržkone, nec abhorrebat moribus uxor Fl.; ali z dat.: tam pacatae profectioni abhorrens mos L.; tudi: orationes abhorrent inter se L. — Od tod pt. pr. abhorrēns -entis

1. sovražen, tuj: ego ipse non abhorrens a studio antiquitatis Ci., res non modo non abhorrens a consuetudine, sed usitata etiam Ci.

2. neprimeren, nedopusten, neumesten: carmen nunc abhorrens Cu., absurdae atque abhorrentes lacrimae L.

abiectiō -ōnis, f (abicere)

1. odmetavanje: manuum Cael. povešanje, abiectiones S litterae Prisc. odpah črke S.

2. pren.
a) potrtost, malodušnost: animi Ci.
b) poniž(ev)anje, zaničevanje: Eccl.

abigō -ere -ēgī -āctum (ab in agere)

1. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), odpoditi, prepoditi, zapoditi: Pl., Ter., greges ovium ex Apulia in Samnium aestivatum Varr., volucres et feras Ci., puer, abige muscas! Ci., abigi ab ludis, ab sede piorum L., diversum ad litus abacti V., abigere uxorem Suet. zavreči.

2. occ.
a) (s silo) odgnati (odganjati): Hyg., familiam abduxit, pecus abegit Ci., greges abacti Ci., praedae abactae hominum pecorumque L.
b) (z zdravili) pregnati (preganjati), odpraviti (odpravljati): febres, venenatorum morsūs Plin.; poseb. telesni plod odpraviti, splaviti (splavljati): Col., Plin., Suet., Paul., partum sibi medicamentis Ci., abactos partūs conscientiā libidinum T.
c) pren. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati): Enn., Plin., Sil., curas H., lassitudinem Poeta ap. Ci., conscientiā abigi H. vesti se dati preplašiti, nox abacta V. pregnana = minula; abacti oculi Stat. udrte; z abl. separationis: vir colloquio non abigende meo O., abacta pauperies epulis regum H.

abligūrriō, slabše abligūriō, -īre -īvī (-iī) -ītum

I.

1. polizati: sanguinem Arn.

2.
a) sladkosnedno lizati, posladkati (sladkati) se s čim: dulcia Ap.
b) s požrešnostjo (razsipnostjo) (po)tratiti: bona Enn., Ter., patrimonium Ap.

— II. slabš. oblizati, polizati: Suet.

abnuō -ere -nuī (-nuitūrus S. fr.)

1. "z migljaji da(ja)ti znamenje, da se kaj ne more ali noče storiti", odmiga(va)ti (naspr. adnuo, annuo): illi abnuunt Pl., manu abnuit quidquam opis in se esse L.

2. pren.
a) odbi(ja)ti, odreči (odrekati), odpoved(ov)ati, ne dopustiti (dopuščati), braniti se, odkloniti (odklanjati), zavreči (zavračati): intellegas, quid quisque concedat, quid abnuat Ci., abn. certamen, pugnam, cognomen L., imperium L. odreči pokorščino, omnia S. povsem odreči pokorščino, pacem (naspr. accipere) L., regi pacem (naspr. polliceri) S., linguam Romanam T. ne hoteti govoriti, saevitiam caeli T. ne hoteti prenašati, nec abnuit omen V. vesel je sprejel; abs.: Lucr., L., H., V., Cu., T. idr., non recuso, non abnuo Ci., abnuente Tigrane S. proti Tigranovi volji; (redko) z de: neque illi senatus de ullo negotio abnuere S.; z inf.: abnuebant melioribus parēre L.; z ACI: abnueram Italiam concurrere Teucris V.; s quin: non abnuere se, quin mala patefierent T.; z dat.: odrekati se, nasprotovati: Thebanis conatibus, terrnis remediis Ap.; ret. (o stvareh) ne dopuščati, odpovedovati, ovirati, nasproten biti, neugoden biti: spes abnuit Tib., quando impetūs ... locus abnueret T., nisi abnueret duritia Plin.
b) zatajiti (zatajevati), (u)tajiti, zanik(ov)ati, oporekati: Scipione abnuente privatim sibi ullum cum Poeno odium L., nemo abnuit a se commissum esse facinus Ci.; brezos.: nec abnuitur ita fuisse L.

aboard² [əbɔ́:d] predlog
na krovu, na palubi, na krov, na palubo (česa)

to lay aboard of usidrati se poleg
to fall aboard (of) a ship spopasti se z ladjo
arhaično, dobesedno to fall aboard of (ali with) s.o. zastopiti komu pot, spreti se s kom

abocar [c/qu] (z usti) popasti ali zgrabiti (lovski pes); zliti

abocar se con alg. pogovoriti (posvetovati) se s kom

abonder [abɔ̃de] verbe intransitif biti v izobilju; imeti v izobilju (en quelque chose kaj)

les fruits abondent cet automne sadja je na pretek to jesen
les fautes abondent dans ce texte v tem besedilu je polno napak
il abonde dans mon sens on je čisto mojega mnenja, se strinja z menoj
la région abonde en fruits pokrajina je bogata s sadjem

abonnement [abɔnmɑ̃] masculin abonma, naročilo, predplačilo

carte féminin d' abonnement au chemin de fer mesečna železniška vozovnica
renouveler son abonnement (mensuel) à la S. N. C. F. obnoviti mesečno železniško vozovnico
prendre, souscrire un abonnement à un journal, au théâtre naročiti se na časopis, imeti gledališki abonma

aboucher [abuše] verbe transitif spojiti, stakniti; spraviti skupaj v zvezo, posredovati, omogočiti pogovor

s'aboucher sniti se, sestati se, skupaj priti, stikati se; pogovoriti se (avec s)
s'aboucher avec quelqu'un stopiti v stik, v zvezo s kom za kako nečedno zadevo, za kako spletko
il s'est abouché avec un receleur pour la vente des objets volés stopil je v stik z nekim prikrivačem za prodajo ukradenih predmetov

about² [əbáut] predlog
okoli, okrog, o, pri

to beat about the bush ne priti z besedo na dan
go about your business! skrbi za svoje stvari!
to go the wrong way about s.th. lotiti se stvari z napačnega konca
she is about the house je nekje v hiši
to have no money about one ne imeti pri sebi denarja
I looked round about me pogledal sem naokrog
I'll see about it poskrbel bom za to
it's about time čas je že
be quick about it! podvizaj se!, pohiti!
what about it? kaj bi bilo s tem?
to have one's wits about one jasno misliti

above¹ [əbʌ́v] predlog
nad, preko; več kakor

above all predvsem
above one hour več kot eno uro
to be above s.o. prekašati koga
to be above o.s. biti domišljav
above comprehension nerazumljiv
to speak above s.o.'s head govoriti preučeno za koga
trgovina above par nad pariteto
he is above suspicion ne moremo ga obdolžiti
he is above doing it preponosen je, da bi to storil, pod častjo mu je
those above me moji predstojniki

abrādō -ere -rāsī -rāsum

1. odškrbati, odpraskati, spraskati: Col.; (o)briti, odstriči, (o)striči: Sen. ph., Plin., caput et supercilia abrasa Ci.; odsekati, izseka(va)ti: radices Plin.; s plugom pri oranju odvzeti: aliquid ex meo Sen. ph.; pesn.: abrasae fauces Lucan. kosmato grlo.

2. pren. komu kaj od njegovega imetja odščipniti (odščipavati), odtrga(va)ti: unde aliquid abradi potest Ter., nihil se ab A. Caecina posse ... abradere Ci., destringi aliquid et abradi bonis Plin. iun.

abreast [əbrést] prislov
poleg, vštric; na stopnji
navtika navpično na smer plovbe

abreast of (ali with) the times s časom, sodoben
four abreast četverostopen
vojska formed abreast v bojni črti
to keep abreast of (ali with) iti v korak s

abreuver [abrœve] verbe transitif napajati, napojiti, namočiti

s'abreuver napajati se (de quelque chose s čim), obilo piti, žejo si utešiti (o živalih), žlampati
abreuver un troupeau napajati čredo
abreuver quelqu'un de chagrins komu mnogo žalosti pripraviti
abreuver d'outrages, de compliments obsuti, obsipati z žaljivkami, s komplimenti
abreuvé de larmes ves objokan, v solzah
terre féminin abreuvée d'eau z vodo napojena zemlja

abrumpō -ere -rūpī -ruptum

I.

1. odtrg(ov)ati, utrg(ov)ati: vincula L., vincula Pirithoo H., ramos O., equus vagus abruptis vinculis T., sibi partem viscerum Cu., membra simulacrorum Cu. odlomiti, odkrhniti; od kod?: atrox tempestas fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta dissipavit L.; s samim abl.: angues crinibus O., puppes abrumpunt vincula ripis V.

2. pren. odtrg(ov)ati = (od)ločiti: ea legio se a latrociniis Antonii abrupit Ci. se je ločila od Antonijevih roparskih čet, plebs velut abrupta a populo L., equites ab exercitu abrumpere Cu., Graeci abrupti a ceteris Cu., abr. vitam ab ea civitate T. ločiti se, Hellespontus Asiam abrumpit Europae Plin., lucrum ex re patroni abruptum Icti. ki ga ima kdo od ..., abr. suspiciones palam Ap. iz trte izviti.

— II.

1. raztrg(ov)ati, pretrg(ov)ati, razbi(ja)ti, prebi(ja)ti: fossae ... abruperant iter Cu., cervix abrupta, lora abrupta O., pontem abr. Val. Max., T. podreti, razdreti, crurum venas T. predreti si, ordines abrumpuntur T. se predirajo, verberibus corpus abrumpitur Sen. rh. biči mesarijo telo, ingeminant abruptis nubibus ignes V. iz utrganih oblakov, prim.: abruptis procellis V. ali abrupto sidere V. ali abrupto caelo Sil. če se utrga hudourni oblak, imbres abrupti Ap. ploha.

2. pren.
a) kršiti, prelomiti (prelamljati): fas omne V., fidem per scelus T., aciem intentionis Fl. (o)topiti.
b) pretrgati, prekiniti, izogniti se čemu, pustiti kaj. odpovedati se čemu: sermonem V., Q., sermones Suet., querelas Stat., vocem, quietem Sil., somnum Sil., somnos V. pregnati, vitam (lucem) V. ali fata sua Sen. tr. ali medios annos Lucan. predčasno skleniti življenje (evfem. za samomor), coniugium Cat. ali societatem Suet. razdreti, flammas (amoris) O., dissimulationem T., spes ac metūs T. (prim.: slovo sem upu, strahu dal, Prešeren), toda: alicui spem gratiae abrumpere Cu. odvzeti; abruptis voluptatibus T. — Od tod adj. pt. pf. abruptus 3 strm, prepaden: barathrum Cat., petra, rupes Cu., saxa T., locus ... recenti lapsu terrae ... abruptus erat L., nihil ... abruptius invenitur in corpore Plin., ripae abruptissimae Plin. iun.; pren. osoren, oster, grob: contumacia T., ingenium Sil., homo Tert.; (o govoru) hitro končan, kratek: sermonis genus Q., fortia et abrupta Q. učinkovit in hitro končan govor. — Adv. abruptē

1. na posameznih mestih: palantes abr. flammarum ardores Amm.

2. nanagloma =
a) naravnost, brez uvoda: Macr., incipere, cadere in sermonem Q.
b) prenaglo (prenagljeno), brez okolišenja, brezobzirno, nezadržno: agere Iust., foedera frangere Amm., abruptius in deum blasphemare Cypr. — Subst. abruptum -ī, n strma višina, prepadna globočina, prepad: sorbet in abruptum fluctus V., per scopulosa et abrupta Plin., montium abrupta Plin. iun.; pren. prepad, brezno, pot pogube: Galbae amicitiā in abruptum tractus T., per abruptā T. po skrajnih nevarnostih.

abrutir [-tir] verbe transitif otopiti, poživiniti, poneumniti

s'abrutir otopeti, poživiniti se, poneumniti se
s'abrutir par la boisson zapiti se
s'abrutir de travail onemoči zaradi garanja
une propagande qui abrutit les masses propaganda, ki poneumnjuje množice
abrutir un enfant de travail otopiti otroka s (pretiranim) delom