Franja

adoptable [ədɔ́ptəbl] pridevnik
sprejemljiv; posvojljiv

adoptable [adɔptabl] adjectif sprejemljiv

adoptador, adoptante moški spol adopcijski oče

adoptant [-ptɑ̃] masculin oseba, ki koga posvoji, adoptant

adòptant m (lat. adoptans) jur. adoptant, posvojitelj

adoptánt (-a) m jur. (posvojitelj) adottante

adoptánt m (lat. adoptans) adoptant, poočim, pomajka

adoptar adoptirati, posinoviti, pohčeriti, posvojiti; odobriti, sprejeti; prisvojiti si

adoptar un medio poseči po sredstvu
adoptar una resolución sklep (resolucijo) sprejeti

adoptát adoptíranec, -nka adoptee

adoptātīcius -iī, m (adoptāre) posinovljenec: Pl.

adoptātiō -ōnis, f (adoptāre), mlajša soobl. = adoptiō, posinovljenje: adoptationes filiorum Ci., adoptatione in regnum pervenire S.

adoptātor -ōris, m (adoptāre) posinovitelj: Gell., Icti.

adopté, e [-pte] masculin, féminin adoptiranec, -nka, posvojenec, -nka, posinovljenec, pohčerjenka

adoptee [ədɔpti:] samostalnik
posvojenec, -nka, posinovljenec, pohčerjenka, adoptiranec, adoptiranka

adopter [ədɔ́ptə] samostalnik
adoptant

adopter [-pte] verbe transitif posvojiti otroka, vzeti (otroka) za svojega; posinoviti, pohčeriti, adoptirati; usvojiti, sprejeti

faire adopter quelque chose doseči sprejem kake stvari
adopter le budget izglasovati proračun
adopter une motion, l'ordre du jour, une résolution sprejeti predlog, dnevni red, resolucijo
adopter une opinion sprejeti, osvojiti mnenje, pridružiti se mnenju
adopter à l'unanimité soglasno sprejeti
les enfants ont vite adopté la bonne otroci so hitro vzljubili služkinjo

adópţie -i f posvojitev

adoptieren adoptirati, posvojiti, figurativ prevzeti

adoptiō -ōnis, f (*adopiō -ere; prim. optō)

1. posinovljenje, posvojitev, redkeje povnučitev takih, ki še niso sui iuris (= ki so še pod očetovsko oblastjo), in takih, ki so že sui iuris. Pri prvih se je izvajala posvojitev (adoptio v pravem, ožjem pomenu) na podlagi navidezne kupčije ob navzočnosti petih prič in na podlagi na tej kupčiji slonečega pravnega postopka pred pretorjem ali kakim drugim oblastnikom; pri drugih pa (adoptio v širšem pomenu, sicer imenovana arrogatio) na podlagi kurijskega zakona (lex curiata) pred kurijskimi komicijami (comitia curiata) ali (pozneje) pred osebami, ki so jih zastopale: L., Vell., Q., Suet., Gell., Icti., quod est ... ius adoptionis? nempe, ut is adoptet, qui neque procreare iam liberos possit et, quom potuerit, sit expertus Ci., emancipare filium alicui in adoptionem Ci., ascire aliquem in (per) adoptionem T., pro rostris adoptionem nuncupare T., adoptio in Domitianum (Domicijanu) auctoritate Pallantis festinatur T. Posinovljenci so prevzeli ime posinovitelja, poleg tega so imeli še agnomen iz prejšnjega rodovnega imena. Tako npr. poznejši cesar Avgust, ki se je kot otrok imenoval C. Octavius Thurinus, kot Cezarjev posinovljenec pa C. Iulius Caesar Octavianus; prim.: P. Cornelius Scipio Aemilianus = posinovljenec Publija Kornelija Scipiona (sina starejšega Scipiona Afričana), sin Emilija (Pavla). Od Cezarja naprej je bila v navadi tudi adoptio per testamentum posvojitev z oporoko, pravzaprav le postavitev dediča s pogojem, da ta z dediščino sprejme tudi ime umrlega: Ci., N., Suet.

2. pren.
a) cepljenje dreves: Plin.
b) vstavljanje novega čebeljega roja: Col.

adoption [ədɔ́pšən] samostalnik
prisvojitev; posvojitev, adopcija; usvojitev, privzem; izposojenka (beseda), tujka; posinovljenje, pohčerjenje

brother by adoption po pol brat
country of adoption nova domovina