Franja

oracle [ɔ́rəkl] samostalnik
orakelj, preročišče, prerokovanje, prerokba, izrek; božansko razodetje, najsvetejše v judovskem templu
figurativno avtoritativen človek, moder svetovalec

pogovorno to work the oracle doseči kaj z zvijačo, za kulisami delati

oracular [ɔrǽkjulə] pridevnik (oracularly prislov)
preroški
figurativno nejasen, zagoneten, v ugankah
figurativno avtoritativen, pristojen (človek)

Orangeism [ɔ́rindžizəm] samostalnik
zgodovina politični protestantizem v Severni Irski

Orangeman [ɔ́rindžmən] samostalnik
pripadnik političnega protestantizma v Severni Irski

orant, e [ɔrɑ̃, t] masculin, féminin oseba (predstavljena) v molitvi (klečé in sklenjenih rok)

oraspolòžiti -pòložīm pripraviti v dobro voljo: šalio sam se da bih je oraspoložio; i zaista se oraspoložila je postala dobre volje

òrašiti -īm dajati orehe v testo

orbiculātim, adv. (orbiculātus) v krogih, krogoma: sed quibus cervix, e multis vertebratisque orbiculatim ossibus flexilis ad circumspectum articulorum nodis iungitur Plin., aut enim accedit priorsum aut retrorsum recedit, aut in dexteram laevamve devertitur, aut sursum promovet aut deorsum, aut orbiculatim rotatur Macr.

orbitare v. intr. (pres. ōrbito)

1. astr. opisati krivuljo; gibati se v orbiti

2. pren. gravitirati

orbite [ɔrbit] féminin pot (tir, krivulja), ki jo oriše (nebesno) telo v svojem gibanju; anatomie očesna jamica, očnica; figuré krog, področje, območje

dans l'orbite de quelqu'un, d'un peuple na interesnem področju kake osebe, naroda

Orchestermusiker, der, glasbenik v orkestru

òrdaga m (t. ordu agasy) visok častnik v janičarski vojski

ordain [ɔ:déin] prehodni glagol
cerkev posvetiti v duhovniški stan; namestiti, dekretirati; predpisati, ukazati

ordenadamente v redu

orderly [ɔ́:dəli]

1. pridevnik
reden, pravilen, metodičen, urejen
figurativno miren, poslušen, lepega vedenja
vojska dežuren

2. samostalnik
vojska ordonanc, vojaški kurir, dežurni častnik v vojaški bolnišnici, bolničar
britanska angleščina cestni pometač

ordinare

A) v. tr. (pres. ordino)

1. urediti, urejati; razporediti, razporejati; razvrstiti, razvrščati:
ordinare i libri sullo scaffale razporediti knjige po polici

2. ukazati; naročiti, naročati; predpisati:
ordinare un caffè naročiti kavo
ordinare una medicina predpisati zdravilo

3. relig. ordinirati, posvetiti, posvečevati v duhovnika

B) ➞ ordinarsi v. rifl. (pres. mi ordino)

1. razvrstiti, razvrščati se; razporediti, razporejati se

2. knjižno pripraviti, pripravljati se

ōrdinārius 3, adv. -ē (ōrdō)

1. v prav(šnj)em redu in vrsti stoječ: vites Col., silices Vitr.

2. pren.
a) reden, pravilen, uravnan, pravi, navaden: consiliis ordinariis bellum gerere L., non est res subsiciva philosophia; ordinaria est Sen. ph. ni postranska zadeva, poglavitna stvar je; poseb. consules ordinarii (naspr. suffecti) L. = redno pred začetkom leta izvoljeni; tako tudi consulatus o. Suet.; pugiles Suet., paria gladiatorum (naspr. postulaticia) Sen. ph.; zlasti o sužnjih, ki redno opravljajo kako službo: paedagogus Sen. ph., dispensator Suet., servus (naspr. vicarius) Icti., njihova služba o. officium Sen. ph.; subst. ōrdinārius -iī, m (sc. miles) v redni vojski (ne kot poveljnikov šotorski sotovariš) služeč vojak, vojak redne vojske: Ca. ap. Fest., Front.
b) pravšen, prav(šnj)i, izvrsten: oleum Col. dobro (= iztisnjeno iz dobrih, ne odpadlih oliv), oratio Sen. ph.

ōrdinātim, adv. (ōrdinātus) povrsti (po vrsti), vrstoma, redoma: trabes o. structae C.; occ. kot voj. t.t. v vrstah, po vrstah (redih): Brutus ap. Ci.

ōrdinātiō -ōnis, f (ōrdināre)

I. act. razvrstitev, razvrščanje, razporeditev, razporejanje; od tod metaf.

1. kot arhit. t.t. (= gr. τάξις) stavbinska (stavbna, gradbena) uredba, ureditev, razporeditev, zasnova: Corinthiorum et Ionicorum operum ordinationes Vitr.

2. ureditev, urejanje, uravnava(nje); s subjektnim gen.: dei Vulg.; z objektnim gen.: vitae nostrae Plin. iun., tantae disciplinae corpus in perfectam ordinationem perducere Vitr. spraviti v sistematičen red, comitiorum Plin. iun., Vell. preuredba, preureditev, preoblikovanje, preustrojitev, anni Suet., orientis Suet. vladarstvo nad Vzhodom (Jutrovim), rerum omnium Nerva ap. Plin. iun., quid ordinatione civilius? Plin. iun. podelitev nove ustave.

3. namestitev, nameščanje, postavitev, postavljanje v službo: proximā ordinatione Aegypto praeficere Maecium Rufum Domitianus ap. Suet.; od tod tudi podelitev duhovniških redov, duhovniško (mašniško) posvečenje: Eccl. —

II. pass.

1. zaporedje, red, vrsta: o. vitium per fissuram insitarum Col., dispositis ordinationibus decoros ambitūs inerrare (o plešočih) Ap., honores et munera non ordinatione, sed potioribus quibusque iniungenda Paul.

2. razvrščenost, urejenost, red: eorum (sc. voluminum) ordinationes institui, ut … Vitr., ordinationem institutam conservare Col.; konkr.: mundus est ornata ordinatio Ap. urejeno delo.

Ordinationshilfe, die, sestra v ordinaciji