Franja

spoil^*1 [spɔil] prehodni glagol
opleniti, oropati, izropati, odvzeti; pokvariti, napraviti neuporabno, uničiti
sleng pohabiti, ubiti (koga)
figurativno pokvariti (otroka, zabavo, šalo)
neprehodni glagol
(po)kvariti se (sadje, ribe), zgniti

a spoiled child razvajen otrok
the spoiled child of fortune miljenček Fortune
to spoil s.o.'s appetite pokvariti komu tek
to spoil the Egyptians figurativno sovražniku kaj odvzeti
to spoil one's eyes reading by candlelight pokvariti si oči s čitanjem pri svečavi (sveči)
to spoil the fun pokvariti šalo
to spoil s.o. of his goods oropati koga njegovega premoženja
to spoil for (to be spoiling for) zelo si želeti, koprneti po, komaj čakati, da...
spare the rod and spoil the child kdor ljubi, ta kaznuje

spȍmēn -ena m
1. spomin: ovo činite za moj spomen; u tvoj spomen pijemo sada; u spomen Andrije Smoleja; sačuvat ćemo mu trajan spomen
2. spomenik: narod mu je podigao spomen
3. omemba: ovo djelo je vrijedno -a; pri -u zečevine na ručku svaki od nas reče kako je sam peče ko je pri kosilu bil omenjen zajec, je vsakdo od nas...
4. sled: od neprijatelja ni -a nema više u našim krajevima
5. grobni spomen nagrobni napis
6. spȍmēn-cr̂kva spominska cerkev; spòmen-knjȉga; spȍmen-plȍča; spòmēn-slȍvo komemoracija; spȍmen-dân spominski dan

spominj|ati se² (-m se) spomniti se mrtvih: gedenken (der Verstorbenen/Toten gedenken)
seznam oseb, ki se jih spominja pri maši die Fürbittliste

spondeō -ēre, spopondī, spōnsum (sor. z gr. σπένδω prinašam pitno daritev, v med. sklepam pogodbo (s slovesno pitno daritvijo), σπονδή pitna daritev)

1. (kot držpr. in jur. t.t.) po vsem pravem in slovesno obljubiti (obljubljati), obečati (obečavati), obetati, zavezati (zavezovati) se, obvezati (obvezovati) se, zaobljubiti (se), priseči (prisegati), zapriseči (zaprisegati); abs.: qui stulte spondet Ca. fr., quis spopondisse me dicit? Ci., spoponderunt consules, legati, quaestores, tribuni militum nominaque omnium, qui spoponderunt, exstant L.; z acc.: si quis, quod spopondit … non facit, … condemnatur Ci., illis spondere pacem L., fenoris tui, quod stipulanti spoponderam tibi, reliquam particulam percipe Col., qui spondet mille nummûm? P. Africanus ap. Gell.; v pass.: spondebatur aut pecunia aut filia nuptiarum causā (gl. spodaj pod 2. b)) Varr., pecunia sponsa Varr.; z ACI: si spopondissemus urbem hanc relicturum populum Romanum L., ego mea fide spondeo futurum, ut … Plin. iun. Od tod subst. pt. pf. spōnsum -ī, n = spōnsiō
a) obljuba: sponsum negare H. krivoprisežno prelomiti.
b) pogodba, zaveza, zaveznost: Varr., ex sponso egit Ci. po pogodbi.

2. occ.
a) (pred sodnikom) zagotoviti (zagotavljati), (za)jamčiti (zajamčevati), porokovati, biti porok: se quisque paratum ad spondendum Icilio ostendere L., ita vindicatur Virginia spondentibus propinquis L.; v sup.: hic sponsum vocat H. me hoče za poroka, zahteva moje poroštvo, fraudator homines cum advocat sponsum improbos Ph., sponsum descendam, quia promisi Sen. ph.; s pro: quod pro Cornificio spopondisse dicit Ci. ep., ut ego doceo gratiosum esse in sua tribu Plancium, quod … pro multis spoponderit Ci., spondere levi (takemu, ki nima kredita) pro paupere H., pro iudicato (za obsojenca) Sen. ph.; z acc. (= za koga): sustine carnifex! adsum, quem spopondit Hyg.
b) hčer obljubiti (obljubljati, obetati) za ženo, zaročiti (zaročati): tuam sororem filio posco meo. Spondeo Pl., spondesne, miles, mihi hanc uxorem? Pl., sponden' (gl. opombo spodaj) tuam gnatam filio uxorem meo? Poeta ap. Varr., itidem spondebat Sulpicius ap. Gell.; v pass.: scis (sc. Pamphilam) sponsam mihi? Ter. Od tod subst. pt. pf. α) spōnsus -ī, m zaročenec, ženin: Tit. ap. Non., Ci. idr., cognito … paludamento sponsi L., quae tibi virginum sponso necato barbara serviet? H., impiae sponsos potuere duro perdere ferro! H.; pesn.: sponsi Penelopae H. snubci, snubači. β) spōnsa -ae, f zaročenka, nevesta: Kom., Iuv. idr., flebili sponsae iuvenemve raptum plorat et vires H., sponsus et sponsa Isid., sponsus sponsaque Icti.; preg.: suam cuique sponsam, mihi meam Atilius in Ci. ep. (Ad Atticum) = vsakemu po njegovem okusu.
c) vedežujoč (prerokujoč) obljubiti (obljubljati), obetati: illius et dites monitis spondentibus Indi Val. Fl., sponde adfore reges Val. Fl., de infante Scribonius mathematicus praeclara spopondit Suet.; o zvezdah: te fera nec quicquam placidum spondentia Martis sidera presserunt O.

3. metaf. sploh zatrdno obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), (za)jamčiti, porokovati, porok biti: pater et filius ut tibi sponderent Ci. ep., non, si mihi Iuppiter auctor spondeat, hoc sperem V.; z acc.: iis honores et praemia spondere Ci., fortissimis legionibus pecunias, agros spopondistis Ci., nec solam spondere fidem (molčanja, molka) O., officium (uslužnost) commisso spondet amori O., impunitatem vitiis suis spondere Lact.; z acc. z de: quod ego non modo de me tibi spondere possum, sed de te etiam mihi Ci. ep., tantum sibi vel de viribus suis vel de fortuna spondentes Iust. toliko zatrdno si obetajoč, toliko zatrdno se nadejajoč, multa sibi de lenitudine Romana spondebant Amm.; z ACI: Pansa aut morte aut victoria se satisfacturum rei publicae spopondit Ci., eorum commoda curae nobis fore spondemus Ci., spondebantque animis … id quod instaret (sc. bellum) P. Cornelium finiturum L., spopondit Lacedaemonios eo nolle classe confligere, quod … N., at ego fide meā spondeo futurum ut omnia … invenias Plin. iun. slovesno ti dajem besedo; s samim inf.: oboedire praeceptis promptissime spoponderunt Amm.; occ. (o neživih subj.) zatrdno obljubiti (obljubljati), obetati, zagotavljati, dati se (biti moč, moči se, smeti se) pričakovati kaj od česa: (sc. epistulae tuae) iam non promittunt de te, sed spondent Sen. ph., quod prope diem futurum spondet et virtus et fortuna vestra L., quod (sc. ingenium) magnum spondebat virum Iust.

Opomba: Spondēn' = spondēsne: Pl.; pf. tudi spepondī: Valerius Antias ap. Gell. (po Gell. tudi pri Ci. in C.), spondisti, sponderit: It., sponderis: Vulg., sponsis = spoponderis: Formula vetus ap. Fest.

sponge¹ [spʌndž] samostalnik
zoologija (morska) goba
vojska krpa za čiščenje cevi orožja; pranje, umitje, čiščente z gobo
medicina gobica (iz gaze); naraslo testo
figurativno zastonjkar, prisklednik, parazit; vrsta pudinga

to have a sponge down umiti se z gobo
to pass the sponge over figurativno izbrisati iz spomina, pozabiti (kaj)
to throw (to chuck, to toss) the sponge up figurativno opustiti boj (borbo) (pri boksanju); vreči puško v koruzo, priznati svoj poraz, opustiti (kaj)

spōnsiō -ōnis, f (spondēre)

1. slovesna obljuba: voti Ci. slovesna zaobljuba, sklenitev slovesne zaobljube, slovesno narejena zaobljuba, sponsio appellatur omnis stipulatio promissioque Paul. (Dig.).

2. (kot držpr. t.t. pri pogodbah, zavezah, sklepanju miru idr.) slovesno narejena (sklenjena) obljuba, slovesna obveza, slovesno dana beseda, slovesno dano poroštvo (jamstvo, garancija), slovesno (dano) zagotovilo, slovesna pogodba, tudi osebna pogoditev, osebni sporazum, osebno doseženo soglasje, tj. pogodba, ki jo kak državni uradnik (oblastnik) sklene s kako državo na svojo roko: Icti. idr., sponsione se obstringere L., per indutias sponsionem faciunt, uti certo die legati domo proficiscerentur S. sklenejo slovesno pogodbo, se slovesno pogodijo, non … foedere pax Caudina, sed per sponsionem facta est L., sponsionem acceptam facere (dopustiti, dovoliti) Ci.

3. (kot jur. t.t.) sodna obveza ali pogodba, medsebojni (vzajemni) sodni dogovor, dogovor ali sporazum pred sodnikom, stipulacija, nekaka stava v civilni pravdi, narejena med strankama glede resničnosti njunih trditev; po tej obvezi oz. dogovoru je morala stranka, ki je pravdo izgubila, nasprotni stranki plačati stavljeno denarno vsoto: Val. Max., Petr. idr., qua sponsione pronuper tu exactus es Pl., sponsionem mille nummûm facere cum aliquo Ci. skleniti s kom dogovor za 1000 sestercijev, dogovoriti se s kom za sodno stavo za 1000 sestercijev, cum sponsionem fecisset, ni vir bonus esset Ci. ko je (bil) izjavil, da hoče plačati dogovorjeno denarno vsoto, če ni … , sponsione aliquem lacessere Ci. poz(i)vati koga na sodno stavo, spodbuditi koga k sodni stavi (o tožniku), vincere sponsione Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožniku), toda: vincere sponsionem Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožencu); metaf. o nesodnih stavah: sponsionibus (sc. inter Cleopatram et Antonium) factis Plin., Cleopatra sponsione provocavit insumere se posse in una cena HS centies Macr.; meton. pri takih stavah položena (stavljena) denarna vsota: appellabatur et pecunia et quae desponsa erat sponsa; quae pecunia inter se contra sponsum rogata erat, dicta sponsio Varr.

spoon¹ [spu:n] samostalnik
žlica; predmet žličaste oblike (npr. veslo); vrsta palice za golf
(= spoon bait) blestivka
pogovorno bedak, tepec
ameriško, sleng zaljubljenec

dessert spoon žlica srednje velikosti
egg-and-spoon race tekma v teku, pri kateri udeleženci nosijo jajce v žlici
table-spoon namizna žlica (normalne velikosti)
tea-spoon (čajna) žlička
wooden spoon zgodovina lesena žlica, ki so jo (v Cambridgeu) dajali najslabšemu na izpitu iz matematike
to be spoons on s.o. ameriško biti zateleban v koga, noreti za kom
to be born with a silver spoon in one's mouth figurativno roditi se kot bogataš
he must have a long spoon that sups with the devil nevarno je z vragom buče saditi, z bikom se ni bosti

sport¹ [spɔ:t] samostalnik
šport, razvedrilo, zabava; šala; igra, športna prireditev, tekmovanje; lovski šport, ribolov; kratkočasje
figurativno igrač(k)a, žrtev
figurativno predmet norčevanja, roganja
pogovorno športnik, prijeten (dober, vesel, zabaven) človek, dobričina
pogovorno uživač, lahkoživec, gizdalin
zastarelo ljubimkanje; igračkanje
biologija žival ali rastlina, ki se razvija na kak nenavaden način, igra prirode, spaček

in sport v šali, za šalo
an innocent sport nedolžna igra
the sport of waves (of Fortune) igrač(k)a valov (usode)
athletic sport lahka atletika, lahkoatletsko tekmovanje
field sports šport na prostem (lov, ribolov, konjske dirke itd.)
what sport! kako zabavno! zelo zabavno!
it is but a sport for him to je le igrača (lahka stvar) zanj
to have good sport (zlasti) imeti dober ulov (rib), dober lov; prisostvovati lepim tekmovanjem, dirkam
have good sport! dober lov! veliko sreče pri lovu!
to make sport of s.o. rogati se, posmehovati se komu; zbijati šale s kom, (o)smešiti koga
to make sport for s.o. zabavati, spravljati v smeh koga
to say (to do) s.th. in sport reči (napraviti) kaj za šalo

sport² [spɔ:t] neprehodni glagol
zabavati se, razvedriti se, igrati se; poditi se; gojiti šport; norčevati se (at, over, upon iz)
prehodni glagol
nositi kaj na sebi tako, da se vidi (pade v oči), razkazovati, poudarjati kaj

to sport a silk hat postavljati se s cilindrom
to sport one's oak univerza, sleng zapreti zunanja vrata (da koga ne motijo pri delu)
to sport o.s. zabavati se
to sport away (redko) zapravljati

sport [spɔr] masculin šport; pluriel vrste športa; adjectif, invariable poštén, lojalen

de sport športen
sports pluriel d'hiver, nautiques zimski, vodni športi
sport amateur, professionnel amaterski, profesionalen šport
sports pluriel d'équipes, individuels moštveni, individualni športi
sports pluriel de combat, aériens borilni, letalski športi
manteau masculin, costume masculin, chaussures féminin pluriel (de) sport športni plašč, kostim, čevlji
voiture féminin de sport športni avto (ki je nekoliko podoben dirkalnemu)
(figuré, familier)

c'est du sport! to je težavna vaja, težavno, nevarno delo!
il a été très sport dans cette affaire lepo, pošteno se je obnašal pri tej zadevi
(populaire) il va y avoir du sport zadeva bo vroča, prišlo bo do nemirov, spopadov
faire du sport, pratiquer du sport gojiti šport
pratiquer plusieurs sports gojiti več športov
pratique féminin du sport gojenje športa

spoštovánje respect moški spol , estime ženski spol , considération ženski spol , hommage moški spol , vénération ženski spol

spoštovanje samega sebe respect (ali estime) de soi-même
brez spoštovanja sans respect, irrespectueux, irrévérencieux
poln spoštovanja plein de respect, respectueux, plein de vénération (ali de révérence)
imeti spoštovanje do koga avoir du respect (ali de l'estime) pour quelqu'un, respecter, estimer quelqu'un
izkazati spoštovanje komu témoigner du respect à quelqu'un
navdati s spoštovanjem inspirer du respect (ali de l'estime) (à quelqu'un)
uživati splošno spoštovanje jouir de l'estime générale
uživati veliko spoštovanje être tenu en grande estime par, être très estimé par, avoir une large place dans l'estime de quelqu'un
zbuditi, pridobiti si spoštovanje se faire respecter, s'attirer (ali inspirer, imposer) le respect
pri vsem spoštovanju do Vas avec tout le respect que je vous dois
moje spoštovanje Vaši soprogi! mes hommages à Madame votre épouse!
(pozdravljam) z odličnim spoštovanjem (konec pisma) veuillez agréer, Monsieur (oz. Madame), l'expression de mes sentiments respectueux (ali de mon profond respect), recevez, Monsieur (oz. Madame), l'assurance de ma considération distinguée (ali de ma parfaite considération)
spoštovanja vreden estimable, respectable, vénérable
spoštovanje zbujajoč qui inspire (ali impose) le respect (ali l'estime)

spoštovánje respeto m ; estima f , estimación f ; aprecio m ; veneración f

spoštovanje samega sebe propia estimación
ki je brez spoštovanja irrespetuoso, irreverente
pri vsem spoštovanju do Vas con todos los respetos debidos (a usted)
navdati s spoštovanjem infundir respeto
izkazati spoštovanje respetar
imeti spoštovanje za (do) tener buena opinión (ali un alto concepto) de
dobiti si, zbuditi spoštovanje hacerse respetar, imponerse
uživati veliko spoštovanje gozar de alta estimación, ser muy respetado
moje spoštovanje Vaši soprogi! mis respetos a su señora!
s spoštovanjem (konec pisma) respetuosamente; quedo de usted atento y seguro servidor (krajšava: atto. y s.s.)
zbujajoč spoštovanje que inspira respeto
spoštovanja vreden estimable; apreciable; digno de estimación (ali de aprecio)

spoštovati glagol
1. (ceniti) ▸ tisztel, megbecsül, felnéz vkireLjudje ga spoštujejo, ker je pošten. ▸ Az emberek tisztelik, mert becsületes.
Vedno spoštuje svoje občinstvo in zanj ustvarja. ▸ Mindig tiszteli a nézőközönségét, és számukra alkot.

2. (upoštevati) ▸ tiszteletben tart, betartPri delu spoštujemo zakon o varovanju osebnih podatkov. ▸ A munka során betartjuk a személyes adatok védelméről szóló törvényt.To so hišna pravila in treba jih je strogo spoštovati. ▸ Ez a házirend, és szigorúan be kell tartani.Okusi so različni, kar je treba spoštovati. ▸ Az ízlések különböznek, amit tiszteletben kell tartani.

spotákniti (-em) | spotíkati (-am)

A) perf., imperf. sgambettare, fare lo sgambetto (a qcn.)

B) spotákniti se (-em se) | spotíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. inciampare, incespicare:
spotakniti se ob kamen inciampare in un sasso

2. scandalizzarsi (di), trovar da ridire

3. pren. mancare, tralignare:
samo enkrat se je spotaknila, zdaj pa vsi kažejo s prstom nanjo ha tralignato una sola volta e oggi è fatta oggetto dell'ignominia generale
spotakniti se pri branju ob neko besedo impappinarsi a leggere una parola

spóved (-i) f rel. confessione:
opraviti spoved fare la confessione, confessarsi
ekst. povedati vse kot pri spovedi dire tutto apertamente
(sveta) spoved il sacramento della confessione
ekst. imeti s kom dolgo spoved parlarsi chiaro, senza peli sulla lingua

spóved rel confesión f (grehov de los pecados)

ušesna spoved confesión auricular
iti k spovedi ir a confesarse (pri con)

spravil|o srednji spol (-a …) agronomija in vrtnarstvo die Einbringung, die Ernte (koruze Maisernte, krompirja Kartoffelernte); gozdarstvo lesa: die Rückung, die Bringung, Holzbringung, iz gozda: die Holzabfuhr
vlaka za spravilo lesa der Holzabfuhrweg
izpad pri spravilu agronomija in vrtnarstvo der Ernteausfall
pomočnik pri spravilu der Erntehelfer

spreglédati ouvrir les yeux, commencer à voir clair

spregledati komu kaj (prizanesti, odpustiti) passer quelque chose à quelqu'un, fermer l'œil sur quelque chose, avoir de l'indulgence pour quelqu'un, pardonner quelque chose à quelqu'un
spregledati kaj ne pas voir, ne pas remarquer, laisser échapper, (pri branju) sauter, omettre, passer (en lisant)
spregledati koga découvrir les manigances (ali les menées) de quelqu'un, voir clair dans le jeu de quelqu'un
spregledal je ses yeux se sont dessillés, les écailles lui sont tombées des yeux
to sem spregledal cela m'a échappé

sprejèm recepción f (tudi radio) ; acogida f ; recibimiento m ; (v šolo) admisión f

sprejem paketov recepción de paquetes
motnja pri sprejemu (radio) interferencia f
pripraviti komu topel (hladen) sprejem recibir cordialmente (con frialdad) a alg
potrditev sprejema acuse m de recibo
naleteti na dober sprejem (pri občinstvu) tener buena acogida

spremenjenj|e [ê] srednji spol (-a …) religija die Wandlung
zvonjenje pri spremenjenju die Wandlungsglocke