Franja

pravljičarka samostalnik
1. (avtorica pravljic) ▸ meseíró, mesemondóAvtorica se kot pesnica in pravljičarka navdihuje pri svoji veliki družini, saj so njeni štirje otroci zanjo nedvomno zakladnica idej in zamisli. ▸ Költőként és meseíróként a szerzőt inspirálja a nagy család, hiszen számára a négy gyermeke kétségkívül az ötletek és a gondolatok tárháza.

2. (pripovedovalka pravljic) ▸ mesemondó
Čaka nas večer s pevko in pravljičarko Ljobo Jenče, ki poje in pripoveduje zgodbe iz slovenskega ljudskega izročila. ▸ Ljoba Jenče énekesnő és mesemondó estje vár bennünket, aki szlovén népköltészeti történeteket énekel és mesél.

3. (kdor pripoveduje laži ali zavaja) ▸ mesemondó, hantás

pȑdež m prdež, prdec, plin, ki se izloči pri prdenju: smeo se kao prdež u gaćama zmedel se je kot prdec v hlačah

prebrísan cunning, clever, sly; crafty; wily; smart; arch

zelo prebrísan too clever by half
bolj je prebrísan kot jaz (figurativno) he is far too smart for me

prebrísan (-a -o) adj. scaltro, astuto, furbo; pren. levantino (tudi pejor.), malpelo, navigato, smaliziato:
bolj prebrisan kot lisica più astuto di una volpe
prebrisan špekulant affarista levantino
prebrisan najstnik sbarbino s. it.
pejor. prebrisan spletkar manovriero

prêdmet object; subject; subject matter; thing; (téma) theme; (razgovora) subject, topic

k prêdmetu! (= stvari, poziv predsednika) keep to the point (ali the subject)!
prêdmet na razstavi (eksponat) exhibit
prêdmet v razpravljanju, razpravi subject under discussion
učni prêdmet subject (ali branch) of instruction
obvezen (neobvezen, dodaten) (učni) prêdmet compulsory (optional, additional) subject
študijski stranski prêdmet subsidiary subject, ZDA minor
študirati kot stranski prêdmet ZDA to minor
študijski prvi, glavni prêdmet main subject, ZDA major
študirati nekaj kot glavni prêdmet ZDA to major in something
oddaljiti se od prêdmeta to stray (too far) from the subject
ne se oddaljiti od prêdmeta to keep to the point
skakati z enega prêdmeta na drugega to skip from one subject to another
to se ne tiče prêdmeta that is irrelevant
prêdmet posmeha subject (ali butt) of ridicule
neznani leteči prêdmet unidentified flying object (ufo)

predominar prevladovati, obvladati, premoč imeti

mi casa predomina a la tuya moja hiša stoji višje kot tvoja

predpísati to order (komu for someone); (zdravilo) to prescribe; to direct; to rule, to regulate

kot je predpisano as prescribed, as directed

predstáviti, predstávljati présenter ; (uprizoriti) représenter, jouer ; (biti) former, jouer le rôle de ; (pomeniti) compter ; (spominjati na) évoquer ; (predočiti) retracer ; (dejstvo) exposer, décrire, dépeindre

predstaviti se se présenter
predstaviti si s'imaginer, se figurer, se représenter, se faire une idée de, concevoir, juger, supposer
predstaviti vlogo (gledališče) interpréter
predstaviti koga komu présenter quelqu'un à quelqu'un
predstaviti se komu se présenter à quelqu'un
predstaviti si težave večje, kot so v resnici s'exagérer les difficultés
ki se more predstaviti présentable
predstavljaj si moje presenečenje! imagine-toi ma surprise!
tega si ni moči predstaviti on n'a pas idée de cela, cela passe l'imagination
težko si je predstaviti il est difficile d'imaginer
dovolite mi, da se vam predstavim permettez-moi de me présenter
imam čast, da vam predstavim j'ai l'honneur de vous présenter

predvídeti (-im) | predvidévati (-am) perf., imperf.

1. vedere, antivedere, prevedere, presagire, indovinare, aspettare, aspettarsi:
predvideti nesrečo presagire una disgrazia
predvidevati povečanje inflacije prevedere una crescita dell'inflazione
ker predvidevamo in previsione di

2. (vnaprej določiti, upoštevati) prevedere, preventivare:
predvidevati gradnjo nove šole preventivare la costruzione della nuova scuola

3. prevedere, calcolare:
do srečanja satelitov je prišlo prej, kot so predvidevali l'incontro dei satelliti è avvenuto prima del previsto

4. jur. (določiti, določati) prevedere, contemplare, considerare:
zakon takega primera ne predvideva il caso non è contemplato dalla legge
zakon predvideva stroge kazni la legge prevede punizioni severe

préface [prefas] féminin predgovor; uvod (de v); spremna beseda

point de préface, au fait! (familier) brez dolgega uvoda, k stvari!
en préface à la conférence au sommet kot, za uvod v konferenco na vrhu

préférer [prefere] verbe transitif rajši imeti, dajati prednost, bolj ceniti

ma chanson préférée moja najljubša pesem
préférer la campagne à la ville imeti rajši podeželje kot mesto
je préfère aller en France rajši grem v Francijo
faites comme vous préférez napravite, kot se vam boljše zdi
ils préfèrent mourir que de se rendre rajši umró, kot pa da se predajo
préférer à tout nadvse rad imeti

preferible kar zasluži prednost, prednosten

es preferible callar bolje je molčati
es preferible a la fruta boljše je kot sadje
me es preferible imam rajši

preferir [-ie/i-] prednost dajati, bolj ceniti, rajši imeti

yo te prefiero a él ti si mi ljubši kot on
prefiero que te quedes rajši vidim, da ostaneš

preferire v. tr. (pres. preferisco) dajati prednost; rajši imeti; bolj ceniti:
preferire la montagna al mare rajši imeti hribe kot morje
preferì la morte al disonore rajši je imel smrt kot sramoto

pregòrjeti -rīm (ijek.), pregòreti -rīm (ek.)
1. prežgati: skoči varnica te pregori dlaku
2. pregoreti: pregorjelo je drvo
3. zasmoditi: pregorjeti meso, mlijeko, mleko
4. preboleti: pregorjeti udarac sudbine, smrt drage osobe
5. odpovedati se, resignirati: pregorjeti svoju ljubav
6. krava je pregorjela se reče za kravo, ki se je po odstavitvi teleta nekaj dni ne molze in se ji mleko kot posuši

pregóvor proverb; saying; adage

priti v pregóvor to become proverbial
kot pravi pregóvor as the saying is (ali goes)
njuno prijateljstvo je prešlo v pregóvor their friendship has become proverbial (ali has become a byword)

prehendō -ere, prehendī, prehēnsum ali (redkeje) skrč. prēndō -ere, prēndī, prēnsum (iz *prai-hendō; indoev. kor. *ghe(n)d- prijeti, doseči; prim. gr. χανδάνω (*gh_end-), aor. ἔ-χαδ-ον (*ghn̥d-) prijeti, pf. κέχονδα, fut. χείσομαι (*ghend-s-), got. bigietan najti, dobiti, doseči, prejeti stvnem. pigezzan doseči, stvnem. firgezzan = nem. vergessen, lat. hedera, menda tudi praeda)

1. prije(ma)ti, (za)grabiti, zgrabiti, pograbiti, popasti (popadati): aliquem pallio Pl., dextram Ci., aliquem manu Cu., Ci., prensis capillis O., ornabat locum, quem prehenderat Ci.

2. occ.
a) prije(ma)ti, z(a)grabiti koga (da bi z njim govoril), lotiti (lotevati) se ga: aliquem Ter., Ci.
b) zalesti (zalezovati, zaleza(va)ti), zasačiti, dobiti koga pri čem: in furto Pl., furto manifesto Gell., furti, mendacii Pl.; v pass. z dvojnim nom.: eā nocte speculatores (kot ogleduhi) prensi servi tres Auct. b. Hisp.; z NCI: si intulisse Athenae pedem prensus esset Taurus ap. Gell.
c) koga prije(ma)ti, zgrabiti, zalotiti, zasačiti, ujeti, zapreti: Varr. fr., L., Gell. idr., servus fugitivus a domino prehenditur C., prehende furem! clamant Petr., prehendi hominem iussit Ci., prensos domitare boves V.

3. meton. doseči, dospeti, priti do česa: oras Italiae V., quem prendere cursu non poterat V. doseči, oculis Lucr. ugledati, zagledati, uzreti, videti, vix oculo prendente modum Lucan., cum … ipsum ea moderantem … paene prenderit Ci. skoraj (telesno) prijel = prav jasno zaznal; metaf. z umom doseči, pojmiti (pojmovati), ume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti: cum animus rerum omnium naturam prehenderit Ci., stilum Ci.

4. metaf. vzeti, osvojiti, usvojiti, zaseči, prisvojiti si: Pharum Ci., prendimus arcem V., in patenti prensus Aegaeo H. ki ga je nevihta presenetila na odprtem Egejskem morju.

Opomba: Vulg. pf. prendidistis, prendiderunt: Vulg.

prej

1. früher, (poprej) vormals, vorher, zuvor, (pred tem) davor
prej omenjeni vorerwähnt
dan prej tags zuvor/davor
že zdavnaj/veliko prej lange vorher
že od prej von früher her
vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein

2.
prej kot X eher als X (bil sem tam prej kot on ich war da eher als er, prej bi rekel, da ich würde eher sagen, [daß] dass, ne velik, prej majhen nicht groß, eher klein)

3.
čim prej, tem … je früher, desto/umso
pridi ipd. čim prej möglichst bald, möglichst schnell, frühestensmöglich
| ➞ → čimprej

4. (najprej) zuerst, erst

5.
prej ko (preden) ehe, eher
(čimprej) je früher

6.
prej kot früher als
ne prej kot frühestens, ehestens
nikakor ne prej kot allerfrühestens
vse (drugo) prej kot nichts weniger als, alles andere als

7.
prej ali slej früher oder später, über kurz oder lang
slej ko prej nach wie vor

8.
kot še nikoli prej/bolj kot (sploh) kdaj prej mehr denn je

préj sooner, earlier; before, beforehand, previously; formerly, prior to; rather

préj ali slej sooner or later, some time or other
malo préj a while ago
čim préj tem bolje the sooner the better
čim préj as soon as possible, at your earliest convenience
préj kot ne as likely as not
vse préj kot anything but
dan préj the day before, on the preceding day
préj navedeni aforementioned, aforesaid
X.Y., préj Z.U. X.Y., formerly Z.U.
préj sovražnik kot prijatelj rather an enemy than a friend
toliko préj all the sooner
on je vse préj kot bogat he is anything but rich
moj položaj je vse préj kot siguren my position is anything but a safe one
préj kot odideš before your departure
ne da bi nas préj obvestil(i) without giving us any previous notice
nismo pisali préj, ker nismo vedeli vašega naslova we did not write before, not knowing your address
jaz bi préj (= rajši) (šel) kot... I would rather (ali I would sooner, I prefer to) (go) than...

préj avant, auparavant, plus tôt; précédemment, antérieurement

prej ko avant que
prej ko mogoče le plus tôt possible
prej ko slej tôt ou tard
čim prej au (ali le) plus tôt
čim prej, tem bolje le plus tôt sera le mieux
en dan prej un jour plus tôt
malo prej un peu plus tôt
mesec dni prej un mois auparavant
ne prej kot ob treh pas avant trois heures, pas plus tôt qu'à trois heures
vse prej kot à beaucoup près
toliko prej à plus forte raison
to delo je prej izšlo kot ono cet ouvrage est antérieur à l'autre