Franja

jeune [žœn] adjectif mlad; mlajši, junior; mladosten; figuré nezrel, naiven, otročji; masculin mladič(živali); (pluriel)

les jeunes mladi(na), naraščaj
de jeunes amours mlada ljubezen
une coiffure jeune mladostna pričeska
dans mon jeune temps ko sem bil mlad
jeune âge masculin mladostna doba
jeune barbe (familier) mlečnozobec, zelenec
jeune fille dekle, mladenka
jeune homme mladenič
jeune premier (théâtre) mladosten ljubimec
de jeunes mariés mlada poročenca
Dupont jeune Dupont mlajši (junior)
elle a l'air jeune, elle fait jeune videti je mlada
avoir son petit jeune homme biti (malo) pijan
que vous êtes jeune! kako ste naivni!

Jew [džu:] samostalnik
Žid
pogovorno stiskač, oderuh

unbelieving Jew nejeverni Tomaž
the Wandering Jew večni Žid
to go to the Jews sposoditi si denar od oderuhov
tell that to the Jews pripoveduj to komu drugemu
a perfect Jew skopuh
Jew's pitch asfalt
to be worth a Jew's eye biti veliko vreden

jéza anger; (divja) rage, wrath; (tiha) sulks pl, sulk, pique; temper, indignation, passion; pesniško choler; wrathfulness

nagla jéza irascibility, hot temper
ves iz sebe od jéze biti to be ablaze with anger, to be beside oneself with rage
nagle jéze swift to anger
izbruh jéze a fit of anger (ali of passion, of temper)
zaripel od jéze flushed with anger
v hipni jézi, v navalu jéze in a fit of anger (ali of pique)
biti nagle jéze to be irascible, to be hot-tempered, to have an evil temper
biti v jézi s kom to have a grudge against someone, pogovorno to have it in for someone
kuhati jézo na koga to bear a grudge against someone
jézo kuha name he bears me a grudge
staro jézo kuhajo name they have an old grudge against me
dati duška svoji jézi to give vent to one's anger
kipeti, pihati od jéze to simmer (ali to fume) with anger
stresti svojo jézo nad koga to wreak one's anger on someone, to take it out on someone, to vent one's anger on someone
izliti svojo jézo na koga arhaično to pour out the vials of one's wrath upon someone
jéza se mu bo kmalu ohladila, polegla his anger will soon subside

jéza (-e) f

1. collera, ira, rabbia; stizza:
jeza ga obide, prevzame, popade, prime la collera lo prende, lo invade; va, monta in collera
jeza mu prekipi è accecato dall'ira
jeza ga mine, se mu izkadi, ohladi la collera gli passa, si calma, si placa
brzdati, dušiti, potlačiti, požreti jezo frenare, reprimere l'ira
požreti se od jeze rodersi il fegato
jokati, peniti se, pihati od jeze piangere dalla rabbia, schiumare di rabbia, sbuffare dalla rabbia
biti nagle jeze essere irascibile, facile all'ira
biti bled, zelen od jeze essere pallido, verde per la rabbia
izbruh jeze accesso, scoppio d'ira, il perdere la tramontana

2. knjiž. (silovitost, divjost) furia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati duška svoji jezi uscire dai gangheri
hladiti si jezo na, nad kom, stresati jezo na koga sfogare la propria collera su qcn.
kuhati jezo na koga legarsela al dito, essere in collera con qcn., avere rancore verso qcn.
rel. dan jeze dies irae

jez|en [é] (-na, -no)

1. (srdit) zornig (na koga auf jemanden, zaradi über); (razsrjen) aufgebracht, erzürnt (zaradi über), (besen) wütend (na koga auf jemanden, zaradi über), geladen (na koga auf jemanden)

2. (nejevoljen) ärgerlich (na koga auf jemanden, zaradi über), ungehalten (zaradi über)

3. (hud) böse (na koga auf jemanden, zaradi über), grollend (na koga jemandem)
|
biti jezen na einen Zorn haben auf
jezno gledati ein böses Gesicht machen
jezna guba die Zornesfalte

jézen angry (na with); irritated (na at something, with someone); vexed; exasperated; wrathful (against, with someone); pogovorno mad (na at), cross; out of temper; in a passion

jézen je name he is angry (ali cross) with me (zaradi česa for something)
jézen pogled an angry look
jézno gledati to have an angry look
biti jézen to be in a passion
biti jézen na to be angry with, to have a grudge against
postati jézen to get (ali to become) angry (ali vexed)
jezno prislov angrily

jézen en colère, fâché, irrité, courroucé

biti jezen na koga en vouloir à quelqu'un, garder rancune à quelqu'un, avoir une dent contre quelqu'un

jézen (-zna -o) adj.

1. arrabbiato, adirato, iroso, incollerito; pog. incavolato vulg. incazzato:
jezen kot gad furente d'ira
jezen, da kar piha sbuffa dalla collera

2. (v povedni rabi)
biti jezen na koga essere in collera con qcn., covare rancore contro qcn.

3. knjiž. pren. (silovit, divji) furioso, violento, impetuoso

4. knjiž. pren. (neugoden, hud) duro, avverso:
jezni časi tempi duri

5. pren. (ki odklanja obstoječe norme):
jezni mladeniči giovani arrabbiati

jézen enojado; enfadado; encolerizado; airado; furioso

ste jezni name? ¿está usted enfadado conmigo?
biti jezen na koga estar enojado (ali enojarse) con alg; guardar rencor (ali fam tener hincha) a alg

jèzičac -čca m, jezíčak -čka m
1. jeziček: podmazati komu jezičac; biti jezičac na vagi (vazi) = igrati jezičac na kantaru biti odločujoči faktor v neki situaciji
2. bot. slatinka
3. bot. volovski jezik

jezíček languette ženski spol ; anatomija luette ženski spol , uvule ženski spol (du palais) ; (pri tehtnici) aiguille ženski spol

biti jeziček na tehtnici (figurativno) faire pencher la balance

jezíček (-čka) m

1. dem. od jezik linguetta

2. (jeziku podoben predmet) linguetta:
jeziček konzerve linguetta apriscatola
muz. jeziček (na instrumentu) linguetta, ancia
jeziček samokresa grilletto
jeziček na tehtnici ago, lametta (della bilancia)

3. anat. ugola;
jeziček mu teče ha la parlantina sciolta
pren. biti jeziček na tehtnici essere l'ago della bilancia

jezíček lengüeta f ; anat úvula f , fam campanilla f ; (pri tehtnici) fiel m

biti jeziček na tehtnici (fig) ser el fiel de la balanza

jezik¹ [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. anatomija die Zunge, -zunge (angelski Engelszunge, goveji Rinderzunge, mačji Katzenzunge, medicina malinasto rdeč Himbeerzunge, prekajen Räucherzunge, Pökelzunge); lovstvo der Lecker
medicina pekoč jezik das Zungenbrennen
jezika:
… jezika Zungen-
(hrbet der Zungenrücken, konica die Zungenspitze, koren die Zungenwurzel, vezica das Zungenbändchen, medicina vnetje die Zungenentzündung)

2. pri čevlju: die Lasche, der Lappen

3. figurativno (usta, gobec) die Zunge, das Mundwerk, der Mund
dolg jezik ein loser Mund
lažniv jezik eine falsche Zunge
nesramen jezik ein loses Maul
oster jezik eine scharfe Zunge, die Scharfzüngigkeit
umazan jezik ein ungewaschener Mund
zloben jezik ein böses Maul
zlobni jeziki množina böse Mäuler, böse Zungen
|jezika:
figurativno okretnega jezika redegewandt
ne šparati jezika kein Blatt vor den Mund nehmen
|jezik:
figurativno brusiti jezik die Zunge wetzen, seinen Schnabel wetzen (an)
brzdati jezik seine Zunge hüten/zügeln
držati jezik za zobmi den Mund halten
imeti namazan jezik nicht auf den Mund gefallen sein, ein großes/gutes Mundwerk haben
lomiti si jezik pri izgovarjanju: sich die Zunge verrenken
opeči si jezik figurativno sich die Zunge verbrennen
pokazati jezik die Zunge zeigen
razvezati jezik die Zunge lösen
zavezati jezik komu (jemanden) mundtot machen
na jezik(u):
položiti na jezik besede: in den Mund legen
biti vsem na jeziku in aller Munde sein
brez dlake na jeziku mit nackten Worten
imeti na jeziku odgovor: (die Antwort) auf den Lippen haben, auf der Zunge liegen (die Antwort liegt …)
na jeziku med, v srcu led Honig im Munde, Galle im Herzen
v jezik:
ugrizniti se v jezik figurativno sich auf die Zunge beißen, sich (eine Bemerkung) verkneifen
z jezika:
vzeti z jezika aus dem Mund nehmen
iti hitro/težko z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen

jezik² [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. narodni, mednarodni: die Sprache, -sprache (ciganski Zigeunersprache, ciljni Zielsprache, delovni Arbeitssprache, deželni, državni Landessprache, državni Staatssprache, izhodiščni Ausgangssprache, kentumski Kentumsprache, konferenčni Konferenzsprache, manjšinski Minderheitensprache, materni Muttersprache, občevalni Umgangssprache, originala Originalsprache, pomožni Hilfssprache, satemski Satemsprache, sodni Gerichtssprache, sporazumevalni Verkehrssprache, substratni Substratsprache, svetovni Weltsprache, svetovni pomožni Welthilfssprache, tuji Fremdsprache, učni Unterrichtssprache, uradni Amtssprache, uradovalni Verhandlungssprache)
mrtev jezik tote Sprache
naravni jezik natürliche Sprache
umetni jezik Kunstsprache, künstliche Sprache, synthetische Sprache
živ jezik lebende Sprache
narodni jezik die Volkssprache
standardni jezik die Standardsprache/Nationalsprache
ljudski jezik der Volksmund
|
… jezika Sprach-
(analiza die Sprachanalyse, čistost die Sprachreinheit, filozofija die Sprachphilosophie, kritika die Sprachkritik, mojster der Sprachkünstler, normiranje die Sprachnormung, nepopolno obvladanje die Sprachschwäche, obvladanje die Sprachbeherrschung, opis die Sprachbeschreibung, sociologija die Sprachsoziologie, spreminjanje der Sprachwandel, struktura die Sprachstruktur, uporabnik der Sprachbenutzer, zgodovina die Sprachgeschichte, zgradba der Sprachbau)
… jezika/jezikov
(študij das Sprachstudium)
za jezik:
(skrb za jezik die Sprachpflege)
jezikov:
(družina die Sprachfamilie, mešanica das Sprachgemisch, poznavalec der Sprachkenner, der Sprachkundige, biti poznavalec sprachkundig sein, znanje die Sprachkenntnis)
govorec jezika der Sprachteilnehmer
naravni govorec jezika der Muttersprachler
obvladati/znati jezik sprachkundig sein
ne obvladati jezika/ne znati jezikov sprachunkundig sein
govoriti dva jezika/tri/štiri jezike zweisprachig/dreisprachig/viersprachig sein
govoriti več jezikov mehrsprachig sein
govoriti drug jezik anderssprachig sein, figurativno eine andere Sprache sprechen
govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen (tudi figurativno)

2. posebni: die Sprache, -sprache (knjižni Hochsprache, Schriftsprache, cerkveni Kirchensprache, dijaški Schülersprache, literarni Literatursprache, lovski Jägersprache, Weidmannssprache, metaforični Bildersprache, papirnat Kanzleisprache, pesniški Dichtersprache, pisarniški Kanzleisprache, pogovorni Umgangssprache, posebni Sondersprache, pomorščakov Seemannssprache, pravni Rechtssprache, sodobni Gegenwartssprache, skrivni Geheimsprache, splošni Gemeinsprache, standardni Standardsprache, strokovni Fachsprache, svetopisemski Bibelsprache, študentovski Studentensprache, uradniški Beamtensprache, vsakdanji Alltagssprache, vulgarni Vulgärsprache, vzorčni Mustersprache, znanosti Wissenschaftssprache)

3. negovorni: die -sprache (kretenj Gebärdensprache, programski Programmiersprache, simbolni Symbolsprache, strojni Maschinensprache, znakovni jezik gluhonemih Taubstummensprache)
|
figurativno molčati v vseh jezikih in sieben Sprachen schweigen
| ➞ → materni jezik, ➞ → tuji jezik

jeznorít prompt à s'emporter, colérique, coléreux, irascible

biti jeznorit être sujet à des colères subites

joie [žwa] féminin veselje, radost; pluriel zabave, užitki

avec joie z veseljem
plein, rempli de joie ves vesel, radosten
joie maligne škodoželjnost
joie de vivre veselje do življenja
fille féminin de joie lahkoživka, prostitutka
feu masculin de joie (kresni) ogenj (na prostem)
rayonnant de joie žareč od veselja
se donner de quelque chose à cœur joie nekaj popolno uživati, si privoščiti, popolnoma se predati čemu
être au comble de sa joie skakati od veselja
faire la joie de quelqu'un biti komu v veselje
se faire une joie de quelque chose najti veselje v čem
mettre en joie razveseliti, povzročiti veselje pri
ne pas se sentir de joie biti ves iz sebe od veselja

jointure [žwɛ̃tür] féminin sklep, zglob

n'avoir point de jointures (familier) biti (duševno) neokreten, negibčen
faire craquer les jointures des doigts pokati s prsti

jojo [žožo] adjectif, familier srčkan, sladek

faire son jojo biti bedast, aboten

jorobado grbav, grhast

estar jorobado v zadregi biti
jorobado m grbavec