Franja

δίαιτα¹, ἡ [Et. sor. βίος, διαι- iz gwi-jē(i), gl. ζῆν] 1. a) življenje, život, način življenja, obnašanje, občevanje, zmernost (red) v jedi in pijači, dieta; b) hrana, živež. 2. prebivališče, stanovanje δίαιταν ποιοῦμαι, ἔχω prebivam, stanujem.

δια-φέρω [aor. ion. διήνεικα, pass. διενείχθην] I. act. 1. trans. a) nesem skozi ali črez, spravim, ναῦς τὸν Ἰσθμόν ladje črez I.; b) prinesem, dovedem do konca, dovršim αἰῶνα, βίον(med. Sof. Aj. 511 živim), donosim τὸ φορτίον; c) nosim neprestano, prenašam, πόλεμον neprestano (do konca) se vojskujem, σῶμα premikam se, γλῶσσαν premikam, πότμον trpim; d) raznesem, razmečem, razpodim, razširim, ψῆφον glasujem (za ali proti), oddam glasovnico, γνώμην premišljujem svoj sklep, κόρας oziram se, gledam, πάντα ἄνω καὶ κάτω raztrgam, raznesem. 2. intr. a) sem različen, razlikujem se, odlikujem se, sem boljši od koga v čem τινός τινι NT; b) impers. διαφέρει (interest) je razlika, razlikuje se, do tega mi je, na tem je, važno je z inf. ali εἰ, οὐδέν μοι διαφέρει na tem mi ni nič več, vseeno mi je; πολὺ διαφέρει mnogo je na tem; διαφέρων razlikujoč se, odličen; τὰ διαφέροντα (a) kar kaj odločuje, kar je boljše, korist, dobiček; (b) preporne točke. II. pass. 1. sem različen, razlikujem se, τινί v čem. 2. preletim, pridem na vse strani; NT razširim se λόγος, plovem, vozim se (po morju) ἔν τινι. III. med. sprem se, razdvojim se, prepiram se ἀμφί, περί τινος; γνώμῃ διαφερόμεθα prepričanje nas spravlja narazen; οὐ διαφέρομαι nič nimam proti temu.

δυωδεκά-πολις, ι, gen. ιος, ion. dvanajsteromesten, Ἴωνες Jonci dvanajsterih mest, zaveza dvanajstih mest v Mali Aziji.

ἐᾰ́ω [Et. iz sewājō, kor. sē(i), izpustiti; lat. sino, ere, stvn. vir-sū-men, nem. ver-säumen. – Obl. at. impf. εἴων, fut. ἐάσω, aor. εἴασα, iter. fut. med. s pas. pom. ἐάσομαι; ep. εἰάω, iter. impf. εἴασκον, ἔασκον]. 1. puščam, dopuščam, dovoljujem; z nikalnico: ne dopuščam, oviram, prepovedujem, zabranjujem, odvračam. 2. o-, popuščam χόλον, puščam v miru, ne brigam se za kaj; pretrgam, prekinem (govor, pot); τινά puščam na cedilu; θρόνους prepuščam.

εἴρω¹ [Et. kor. were(i) = govoriti; slov. vrač, zdravnik (= ki je zagovarjal), rota, prisega (= brizin. spom.); s podaljšan. kor. dh.: wer-dh, lat. verbum, nem. Wort, gršk. ῥήτωρ iz ϝρητωρ, ῥῆμα iz ϝρημα, ῥήτρα. – Obl. praes. in impf. samo ep. in ion., fut. ἐρῶ, pf. act. εἴρηκα, pass. εἴρημαι, fut. 3 εἰρήσομαι, aor. ἐρρήθην, fut. ῥηθήσομαι, adi. verb. ῥητέον; ep. in ion. fut. ἐρέω, pf. pass. 3. pl. εἰρέαται, aor. pass. ion. εἰρέθην, NT ἐρρέθην]. 1. govorim, rečem, pravim, pripovedujem, πάλιν ugovarjam, pobijam. 2. obveščam, naznanjam, zapovedujem; obetam, zagotavljam μισθὸς εἰρημένος.

ἐκεῖνος, η, ο, ion. in poet. κεῖνος [Et. κε (gl. ἐκεῖ) + ενος, zaimek eno-ono, slov. oni, ona, ono], κἀκεῖνος (= καὶ ἐκεῖνος) pron. dem. 1. lat. ille a) oni, tisti; οἱ ἐκεῖνοι pokojniki; b) = αὐτός; c) oni znani ali slavni; d) = ἐκεῖ: Ἶρος ἐκεῖνος ἧσται tam sedi I. 2. v zvezi z drugimi zaimki: οὗτος ἐκεῖνος ravno ta, to je oni, τοῦτ' ἐκεῖνο to je ono. – adv. μετ' ἐκεῖνα nato, potem, zatem, τὸ ἀπ' ἐκείνου od tukaj, ἐκείνῃ, ep. κείνῃ tam, na oni način, ἐκείνως na oni, na sledeči način.

ἐξ-ελαύνω, ἐξ-ελάω [gl. ἐλαύνω; ep. fut. inf. ἐξελάαν, pt. ἐξελάων, aor. ἐξήλασα in -έλασα, ion. aor. pass. ἐξηλάσθην (tudi v tmezi)] 1. trans. iz-, preženem, izpodim, iztiram τινὰ (ἔκ) τινος, ἐκ γαίης; ὀδόντας izbijem zobe (iz čeljusti), Ἴακχον vodim izprevod I. v Elevzino, στρατιήν izpeljem svojo vojsko, krenem z vojsko na pot, δίκην teptam pravico; ποιήματα napravim vzboklo podobo, izklešem s kladivom umetnine; o kovinah: kujem, napravljam (opeko). 2. intr. odpeljem se, izjašem, grem na obhod, odrinem, korakam naprej. 3. med. = act. prepodim, iztiram iz svoje dežele.

εὔ-ελπις, ι, gen. ιδος 1. poln upanja, nadepoln, εὔελπίς εἰμι πρὸς τὸν θάνατον grem z veselim upanjem smrti nasproti. 2. nado vzbujajoč, nadebuden.

εὔ-χαρις, ι, gen. ιτος (χάρις) 1. ljubek, mil, prijeten, dobrodošel, dovtipen, šaljiv, prebrisan. 2. prikupen, priljubljen.

ἠδέ veznik [Et. iz ἤ (ἠέ) + δέ] ep. in, ἠμὲν – ἠδέ, τὲ – ἠδὲ, ἠδὲ – καί i – i (et – et).

ἥκω [Et. iz sē(i)q-; dorsko εἵκω iz seiq-, ἱκέσθαι (iz siq-). – Obl. fut. ἥξω, aor. NT ἧξα, pf. ἧκα]. 1. o osebah: prišel sem, sem tukaj; v ind. praes. vedno s perf. pomenom, impf. ἧκον pa tudi z aor. pomenom: dospel sem; ὁδόν po potu, εἴς τινα τόπον, πρὸς πόλιν, ἐπὶ δεῖπνον, δόμους, ἥκω ἐπί τινα prišel sem do, po koga; χθόνα prišel (zabredel) sem v deželo; vrnil sem se, sem zopet tukaj πάλιν, ἄψορρον; κατά τι prišel sem po kaj, περί τινος zaradi česa, ὅ τι ἥκοιεν zaradi česa (zakaj) so prišli, μανθάνειν da se poučim, ἐκ γενεᾶς πατρῴας ἄριστος izšel sem iz rodu = sem po očetovem rodu najslavnejši, δι' ὀργῆς razsrdil sem se, sem razjarjen, εἰς καλόν prišel sem o pravem času; χρημάτων, βίου dospel sem do premoženja, sem v ugodnih razmerah, δυνάμεως dosegel sem moč, ὡρέων οὐχ ὁμοίως nimam enako dobrega podnebja, θεῶν χρηστῶν uživam milost bogov, εὖ ἥκω sem srečen, sem v ugodnih razmerah, εἰς τοσοῦτον ἀμαθίας sem tako nespameten, παρ' ὀλίγου ἥκω z inf. malo manjka, da; s pt. ἄγων, φέρων, ἐλαύνων privedel, prinesel, prijahal sem (ali prišel sem s kom, s čim); s pt. fut. hočem, nameravam βοηθήσων, μαχούμενος; θεοῖς ἔχθιστος ἥκω = ἔχθιστός εἰμι. 2. o stvareh: dospel, nastopil sem, pripetil, dogodil sem se, zabredel sem, zadelo me je kaj ξένια ἧκε, ἀγγελία, νόσος, σημεῖα ἥκει τινί, εἴς τινα; ὁρᾷς, ἵν' ἥκει τοῦ θεοῦ μαντεύματα kaj (se) je (zgodilo) z božjim prerokovanjem? ὄνησίς τινος ἥκει τινί nekaj koristi komu. 3. impers. ἥκει μοι = προσήκει μοι pristoji, spodobi se mi πενθεῖν.

ἠ-μέν nav. korrel. z ἠδέ, τέ, καί i – i, bodisi (da) – bodisi (da).

ἡσυχαῖος 3, dor. ἁσυχαῖος [comp. ἡσυχαίτερος], [comp. ἡσυχώτερος] [Et. ἥσυχος iz sē-tu-g'ho-s (idevr. tu = gršk. συ), kor. sē(i), lat. sino, sērus] ἡσύχιος 2 ἥσυχος 1. a) miren, tih, molčeč, ἔχ' ἥσυχος molči, ἐν ἡσύχῳ mirno; b) počasen, oprezen; c) miroljuben, krotek, pohleven, zmeren. 2. a) brezskrben, hladnokrven, nemoten, brez nevarnosti; b) zavraten; subst. potuhnjenec.

ἴδη, ἡ, dor. ἴδα (ῑ) 1. z gozdovi obrastlo gorovje, goščava, gozd, šuma, les(ovje). 2. Ἴδη gora v Troadi, Ἴδηθεν od Ide sem; adi. Ἰδαῖος 3.

ἵκω (ῑ) [Et. iz sīq-, ἱκνέομαι iz siq-, ἱκάνω iz ἱκανϝω (-ανϝ- iz -n̥w-). – Obl. cj. ἵκωμι, impf. ἷκον, aor. ἷξον]. ep. poet. 1. prihajam, dospem, dosegam, prodiram do, οὐρανόν segam do neba, vijem se proti nebu. 2. zgrabim koga, polastim se, obidem χόλος, χρειώ; πινυτὴ φρένας ἵκει pameten si.

ἵλαος 2, (ῑ) at. ἵλεως, ων, acc. ἵλεω [Et. iz σι-σλα-ϝος, ἵλεως iz σι-σλη-ϝος, gl. ἵλημι] ep. poet. 1. mil(osten), milostljiv, usmiljen, naklonjen, blag. 2. vesel.

ἵλημι (ῑ) ep. [Et. iz σι-σλη-μι, ἱλάσκομαι iz σι-σλα-σκομαι. – Obl. imper. ἵληθι, pf. ἵληκα, ἱλήκῃσι, opt. ἱλήκοι] milostljiv sem komu, usmilim se koga.

ἰσόω (ῑ Hom., ῐ at., ἴσος) 1. act. izenačujem τί τινι. 2. med. in pass. enak sem komu, dosegam koga.

ἰσχίον, τό [Et. ἰ prothet. + zghi-] kolčni zgib, kolkov sklep, kolk, ledje.

ἰχθῡ́ς, ύος, ὁ [Et. ἰ prothet. + -χθ- iz g'jh; ῡ v dvo -, ῠ v trizložnih oblikah. – acc. ἰχθύν, acc. pl. ἰχθῦς, -ύας] riba.