Franja

rapiat, e [rapja, t] adjectif, populaire skopuški, stiskaški; masculin, féminin, stiskač, -ka, skopuh, -inja

elle est rapiat(e) ona je skopuška, stiskaška
un vieux rapiat star skopuh, stiskač

rapidus 3, adv. -ē (rapere)

1. deroč, nagel, (zelo) hiter, uren, brz, jadrn, silen, silovit, viharen, vihrovit: Pl., Tib., Sil., Vulg. idr., flumen rapidissimum C., torrens V., Sen. ph., amnis H., unda Cu., mare Tib., Mel., rapide dilapsus fluvius Ci., equus O., agmen T., accipiter Gell., ventus, currus, passus O., venenum, virus T. hitro ubijajoč, hitro delujoč, hitro učinkujoč, brzomóren, brzomorílen, axis orbis O., mors Tert., rapidus (hlastno) Eurytion fratrem vocavit V., rapidi feruntur V. silovito oddrvijo, rapide iter conficere Suet., rapidius venire aliquo T.; metaf.: oratio Ci. (v primerjavi s torrens) hitro (urno) tekoči, naravnost deroči, quod cum rapide fertur Ci. šumi kakor deroča reka, rapidus in consiliis L. prehitevajoč, prenagel, prenagljajoč se.

2. grab(ež)ljív, roparski, ropaželjen, divji: ferae O., agmen (sc. canum) O.; metaf. žareč, pekoč, pripekajoč, žgoč, zažigajoč, smodeč, použivajoč: sol V., O., sol rapidus et flagrans Gell., rapidus Sirius, aestus V., flamma, ignis O., rapidus fornacibus ignis V.

rapproché, e [raprɔše] adjectif bližnji, blizek

dans un avenir rapproché v bližnji bodočnosti
combat masculin rapproché borba, boj iz bližine

rarescent, e [rarɛsɑ̃, t] adjectif postajajoč redksjši, redek, pičel

ras, e [ra, raz] adjectif gladko obrit; do golega ostrižen; kratkolas; gladkodlak (pes); do vrha poln (mera); raven

au ras de v isti višini, na istem nivoju z
à, au ras de terre tik pri tleh, v isti višini z zemeljsko površino
en rase campagne na odprtem zemljišču
(marine) bâtiment masculin ras ladja brez jamborjev
cheveux masculin pluriel (coupés) ras do kože ostriženi lasje
table féminin rase nepopisan list, prazna glava, popolno neznanje
faire table rase napraviti čisto mizo, pospraviti, pomesti (de quelque chose s čim), odpraviti
mesurer ras razano meriti
verser à ras bords do robov naliti

rasant, e [razɑ̃, t] adjectif ki oplazi; nizek; ki je v isti višini, na istem nivoju; populaire ki gre na živce; dolgočasen

film masculin rasant dolgočasen film
fortifications féminin pluriel rasantes utrdbe v višini zemlje
personne féminin rasant rasante oseba, ki gre na živce, tečna oseba
tir masculin rasant streli, ki gredo tik nad zemljo
vol masculin rasant (nizek) let tik nad zemljo

rasé, e [raze] adjectif obrit, ostrižen

bien, mal rasé dobro, slabo obrit
rasé de près gladko obrit
rasé de frais sveže obrit

rassasiant, e [rasazjɑ̃, t] adjectif nasitljiv

plat masculin rassasiant nasitljiva jed

rassasié, e [rasazje] adjectif sit; figuré naveličan

rassérénant, e [-serenɑ̃, t] adjectif razvedrilen

rasséréné, e [-serene] adjectif zopet veder, miren

rassis, e [rasi, z] adjectif uležan, ne več svež; figuré umirjen, miren, premišljen, uravnovešen

du pain rassis star, ne več svež kruh

rassurant, e [rasürɑ̃, t] adjectif pomirljiv

peu rassurant grozeč, preteč

rastlínstvo (-a) n flora, vegetazione:
rastlinstvo in živalstvo flora e fauna

ratatiné, e [-tine] adjectif zgrbančen in deformiran; figuré uničen

raté, e [rate] adjectif neuspešen, neuspel; faliran, zgrešen, zgubljen; masculin faliranco, zgubljenec, zgubljena eksistenca; nesprožitev puške; slabo delovanje motorja

le fusil a fait deux ratés puška se dvakrat ni sprožila
(automobilisme) faire des ratés ustaviti se

rationné, e [rasjɔne] adjectif racioniran

rato agg. pravo potrjen:
matrimonio rato e non consumato potrjena in nekonzumirana zakonska zveza (ki jo je po cerkvenem pravu mogoče razvezati)

raucus 3 (iz *rau̯icos iz ravus hripav; indoev. kor. *rē-, *rā- rjuti, kričati; prim. skr. ruváti, rā́uti, ravati (on) rjove, kriči, rávaḥ, raváthaḥ rjovenje, kričanje, gr. ὠρύομαι, ἐ-ρεύγομαι rjovem, tulim, kričim, ὠρυδόν rjoveče, z rjovenjem, lat. ravis hripavost, ravīre, rabula, rūmor, rudere, rugīre, sl. rjuti, rikati, rukati)

1.
a) hripav, ohripel, zahripan, zahripel: Pl., Ci., Q., Lucr., Pr. idr., vox … rauco de gutture fertur O., vicinia rauca reclamat H. se mu odzivajo sosedje s hripavim glasom, sosedje na vse grlo hripavo kričijo nazaj, rauci causidici, rogatores Mart. zahriplo kričeči.
b) (o pticah) vreščeč, vreščav, rezek, oster: cornix Lucr., raucae palumbes V., rauci cycni V., rauca vox ranarum O., rudens rauco ore asellus O., rauca cicada V. predirljivega (presunljivega, preletečega) glasu.

2. pesn. metaf. zamolkel, zagroben, temen, votel, votloglasen, šumeč, škripav, hripav, raskav, brneč, škrgutav: Mart., Val. Fl., Stat. idr., Hadria H., raucum aes V. = tuba ali ščit, rauca garrulitas picarum O., raucum murmur (sc. undae) V., rauca fluentia V., tympana O., cymbala Pr., rauca bucina, raucus cantus cornuum V., raucum cornu Pr., Lucan.; pl. n. abs.: rauca sonans amnis V. votlošumeča, bučeča, hrumeča, rauca gemere Lucan., Sil. — Adv. raucē hripavo, ohripelo, zahripano, zahriplo, zamolklo, vreščeče, cvileče: sonare Serv., corvus strepitu vocis alias aves rauce ciet Porph.

ravagé, e [ravaže] adjectif opustošen, razdejan; (od bolečine, bolezni) spačen (obraz); familier nor, prismojen

visage masculin ravagé de rides od gub razoran obraz
(familier) il est complètement ravagé! on je čisto nor!