Franja

padrone m (f -na)

1. gospodar:
padrone di casa hišni gospodar
salutare il padrone, la padrona di casa posloviti se
padrone del vapore šalj. veleindustrialec

2. delodajalec, podjetnik:
cercar padrone iskati službo
non aver padrone, padroni biti prost, neodvisen
padrone di bottega šef (v odnosu do podrejenih)

3. (absolutni) gospodar, vladar:
credersi padrone del mondo pren. domišljati si bogvekaj
essere padrone in casa propria biti gospodar v lastni hiši
farla da padrone obnašati se kot gospodar
sei padrone di andare o di restare lahko greš ali ostaneš, kot ti je ljubo
essere padrone di una materia pren. dobro obvladati snov
PREGOVORI: l'occhio del padrone ingrassa il cavallo preg. gospodarjeve oči konja redijo

paedagōgus -ī, m (gr. παιδαγωγός)

1. spremljevalec, nadzornik dečkov, domači učitelj, suženj, ki je spremljal dečke v šolo in iz šole ter jih doma nadziral: Pl., Q., Sen. ph., Suet., Aug., nutrices et paedagogi Ci.; šalj. o ljubimcu, ki spremlja svojo ljubico v šolo in iz šole: Ter., Col.

2. metaf.
a) svetovalec, mentor = voditelj, vodja, predstojnik, vzgojitelj, učitelj: Pl., Sen. ph., Suet., unicuique nostrûm paedagogum dari deum Sen. ph.; v slabem pomenu = strog učitelj = ustrahovalec: paedagogus senatorum Vop., paedagogi publici Sen. ph.
b) učitelj: agricolationis quasi paedagogus Col.

paederōs -ōtis, acc. -ōta, pl. -ōtas, m (παιδέρως)

I. (o kamnih)

1. opál: Plin.

2. pajderót, vrsta ametista: Plin. —

II. bot.

1. pajderót, vrsta rastl., imenovane medvedove tace, déžen (Acanthus Linn.) Plin.

2. pri Grkih krebuljica (caerefolium): Plin.

paedīco¹ (slabše pēdicō) -āre -āvī -ātum (iz gr. παῖς) nečistovati z dečki (o moškem), skruniti dečke; abs.: Mart.; z acc. (s kom): Mart., pedicabo ego vos et irrumabo Aureli pathice et cinaede Furi Cat., numne aliter hunce pedicabis? quo modo? Lab. fr.; metaf.: pedicant miserae, Lesbia, te tunicae Mart.

page¹ [paž] féminin stran (v knjigi); figuré list

en page 5 na strani 5
page blanche, vierge nepopisana, nenatiskana, prazna stran
page sportive, de titre športna, naslovna stran
page de droite, impaire desna, liha stran
première page naslovna stran
page d'annonces, de publicité stran za oglase, za reklamo
mise féminin en pages (typographie) lomljenje stavka
une page de l'histoire est tournée začenja se nova stran, nov list zgodovine
commencer en (belle) page začeti z novo (desno) stranjo
être à la page (figuré, familier) biti na tekočem o tem, kar se dogaja, se dela
être page blanche (figuré) biti nepopisan list
être payé à la page biti plačan od strani
écrire une page glorieuse, sanglante napraviti slavno (junaško), krvavo dejanje, ki bo prišlo v zgodovino
tourner la page (figuré) pozabiti preteklost; preiti k drugi stvari

pahnjen pridevnik
1. (o nastopu ali spremembi situacije) ▸ taszított, döntöttGovedorejci smo pahnjeni v položaj, iz katerega ne vidimo izhoda. ▸ Minket, szarvasmarha-tenyésztőket kilátástalan helyzetbe taszítottak.
Malokdo pa pomisli, da je dekle že od rane mladosti pahnjeno v svet šovbiznisa. ▸ Csak kevesen gondolnak arra, hogy a lányt már fiatalkorában a showbiznisz világába taszították.
Pripovedovalca zgodbe sta otroka, pahnjena v vrtinec vojne. ▸ kontrastivno zanimivo A két elbeszélő a háború forgatagába sodródott gyermek.
Takrat ko zamenjamo bivalno okolje, je naš prebavni sistem pogosto pahnjen iz ustaljenega ritma. ▸ Amikor lakókörnyezetet változtatunk, az emésztőrendszerünk gyakran kizökken a megszokott ritmusból.
Veliki Stalin je bil pahnjen s prestola slave. ▸ A nagy Sztálint letaszították a dicsőség trónjáról.

2. (o fizičnem premiku) ▸ letaszított, lelökött
Pahnjena na oblazinjeni sedež se je zastrmela v presenečenega starca. ▸ kontrastivno zanimivo Párnázott ülésbe huppanva a meglepődött öregemberre bámult.
Zanesljivo vem, da je bil Kenneth pahnjen s terase! ▸ Biztosan tudom, hogy Kenneth-t lelökték az erkélyről.

pair, e [pɛr] adjectif (število) sodo; zoologie, botanique páren, podvojen, na pare; masculin, commerce pariteta, enaka vrednost, enakovredna oseba; histoire per (v Anqliji), član visoke zbornice; féminin dvojica, par (de gants rokavic); jarem (volovski), vprega (konj)

au pair za hrano in stanovanje
pair de France član francoske visoke zbornice v dobi 1814-1848
une paire de ciseaux, de lunettes škarje, očala
au pair (commerce) al pari (o vrednostnih papirjih)
hors (de) pair brez primere, brez enakega, brez para
de pair na isti stopnji, enak
succès hors pair uspeh brez primere
Chambre féminin des pairs lordska zbornica (v Angliji), francoska visoka zbornica v dobi 1814 do 1848
c'est un homme sans pair to je človek, ki mu ni enakega
numéro masculin pair sodo število
c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega
ces deux-là font bien la paire ta dva spadata skupaj, imata iste napake
aller, marcher de paire iti, spadati skupaj; biti par
être de pair à compagnon avec quelqu'un biti enak(ovreden) komu
traiter quelqu'un de pair à compagnon ravnati s kom kot s sebi enakim
travailler au pair delati za hrano in stanovanje, brez plačila
se faire la paire (populaire) oditi, popihati jo

pakistanski pridevnik
(o Pakistanu in Pakistancih) ▸ pakisztániPovezane iztočnice: pakistanska rupija

pakt moški spol (-a …) der Pakt (Atlantski Atlantikpakt, Bagdadski Bagdadpakt, Balkanski Balkanpakt, o nenapadanju Nichtangriffspakt, Severnoatlantski die NATO, der Nordatlantikpakt, trojni Dreimächtepakt, Dreierpakt, Varšavski Warschauerer Pakt)

pákt pact; treaty

prijateljski pákt pact of amity
pákt o zavezništvu treaty of alliance
pákt o medsebojni pomoči pact of mutual assistance
pákt o nenapadanju pact of non-aggression
tajen pákt secret pact
skleniti pákt to make a pact

pákt pacte moški spol , traité moški spol

pakt o nenapadanju pacte de non-agression
pakt o vzajemni pomoči pacte d'assistance mutuelle
pakt o zavezništvu pacte d'alliance

pákt (-a) m patto, accordo, intesa:
voj. pakt o nenapadanju patto di non aggressione
voj. atlantski pakt Patto Atlantico
hist. londonski pakt accordo di Londra

palačinka samostalnik
1. ponavadi v množini (jed) ▸ palacsintaPovezane iztočnice: ameriške palačinke

2. (o posledici fizičnega kontakta) ▸ palacsinta
Če je promet gost, vsekakor ostanite v vozilu, saj če skočite ven, vas lahko v palačinko spremeni mimoidoči tovornjak. ▸ Ha sűrű a forgalom, mindenképpen maradjon a járműben, hiszen ha hirtelen kiszáll, egy arra járó teherautó palacsintát csinálhat önből.
Stojiš na ozki polici, pod tabo je kakšnih deset metrov praznine, ravno dovolj, da se spremeniš v palačinko, če padeš. ▸ Egy keskeny párkányon állsz, alattad közel tízméteres mélység, ami éppen elegendő, hogy palacsintává válj, ha leesel.
Zamahne z mečem in s ploskim delom rezila s strani useka grofa po glavi; z udarcem splošči njegove možgane v palačinko. ▸ Suhint a kardjával és a kardél lapos részével oldalról fejbe vágja a grófot; az ütéssel palacsintává lapítva az agyát.

paladijevski pridevnik
arhitektura (o arhitekturnem slogu) ▸ palladiói
Povezane iztočnice: paladijevski slog

Palaestīna -ae, f: Plin. in Palaestīnē -ēs, f: Plin., Mel. (Παλαιστίνη) Palestína, domovina Izraelcev. Od tod adj. Palaestīnus 3 palestínski, v Palestíni, iz Palestíne: aqua O. (o Evfratu), Syrus O., Tib., liquores Stat. balzam, gens Sil.; preb. subst. Palaestīnī -ōrum, m (Παλαιστινοί) Palestín(c)i: T., O., Hier., v širšem pomenu = Sír(ij)ci: O.

palaestra -ae, f (gr. παλαίστρα)

1. borilnica, borišče, telovadnica: Pl., Varr., V., Cat., Mercurium (kip) in privatā palaestrā posuit Ci., palaestrā uti N. v borilnico zahajati, p. nitida, uncta O. (enalaga, ker so si nagi borilci mazali telesa z oljem); metaf. vadišče, šola za govorništvo: Ci. (De orat. 1, 98 ); šalj. o kurbišču (javni hiši): Pl., Tert.

2. meton. borjenje, borba, boriteljska (rokoborska) umetnost (spretnost), rokoborba, telovadba: periculum facere in palaestra Ter., ephebus palaestrae dare operam coepit N., discere palaestram Ci., palaestrae peritus Q.

3. metaf.
a) vaja, veščina, šola, umetnost: adiuvat palaestram = histrionem Ci., Phalereus non tam armis institutus, sed palaestrā Ci. ne po sodni praksi, ampak šolsko izobražen, habuit vires agrestes ille quidem atque horridas sine nitore ac palaestra Ci., nitidum genus verborum, sed palaestrae magis et olei quam huius civilis turbae ac fori Ci., in quo non motus hic habeat palaestram quandam Ci. se ne kaže šolanost, habuit vires agrestes ille quidem atque horridas, sine nitore ac palaestrā Ci. brez izpiljenosti in šolanosti, numerus … quasi quandam palaestram et extrema lineamenta orationi attulit Ci. določen umetniški pečat.
b) umetnost = umetno dejanje, umetni obrat, umetnija, trik: utemur eā palaestrā Ci. ep.

palaestricus 3, adv. -ē (palaestra) borilski, rokoborski, telovaden, telovadniški: exercitus Pl., motus Ci. gibi, palaestrice spatiari in xysto Ci., doctor, magister Q., facies suci palaestrici plena Ap., ephebus Prud.; iron.: praetor palaestricus Ci. (o Veru) borilnici naklonjen; subst.

1. palaestrica -ae, f (sc. ars) rokoborska umetnost, rokoborba: Q.

2. palaestricus -ī, m (sc. doctor) učitelj borilcev (rokoborcev): palaestricis vacare Q.

Opomba: Adv. palaestricōs (gr. παλαιστρικῶς) kakor v borilnici (telovadnici): Afr. fr. (?).

palam (indoev. kor. *pelā- razprostreti (razprostirati); prim. lat. plautus, planus, planta, plaga, palma, sl. polje, stvnem. feld, nem. Feld)

I. adv.

1. vpričo ljudi, očitno, javno: Pl., T., Suet. idr., aperte ac palam O., palam ante oculos omnium Ci., luce palam est occisus Ci., arma palam comportabantur Ci., non occulte, sed palam Ci., clam et palam coeptus obviam ire L.

2. obče, splošno znano, vsem znano: res est palam Pl., palam est Pl., Ter. vsakdo ve, vsi vedo, palam facere N. naznaniti, razglasiti, testamentum palam facere Ci., palam fieri (z ACI) razvedeti, razglasiti se, palam factum est occidisse rem publicam Ci., de morte ut palam factum est N.; tako tudi evfem. palam facere de aliquo naznaniti, razglasiti smrt koga, in palam fit de aliquo izve, razve se o smrti koga, sporočijo smrt koga: Suet., simul de se ac de re publicā palam facere Sen. ph. hkrati sebi in državi odpovedati življenje, odpovedati se sebi in državi, dvigniti roke nad sabo in nad državo.

3. neprikrito, brez prikrivanja, naravnost: Suet., mortem palam praedicere Ci., cum hoc modo accusas, nonne hoc palam dicis? Ci., palam bellum tractare T.

4. očitno: palam mentiri Pl., palam proferre Ci., sententiae palam falsae Q., cetera palam vana T.

5. pri ljudeh = po mnenju občinstva, po mnenju ljudi (množic), v očeh ljudi: habes uxorem sine malā famā palam Ter. —

II. praep. z abl. (= coram) vpričo: me palam O., palam omnibus L., ubi haec severus te palam laudaveram H., palam senatu Aur.

paleografija samostalnik
(veda o starih pisavah) ▸ paleográfia, írástörténet

paleografski pridevnik
(o preučevanju starih pisav) ▸ paleográfiaiLeta 1938 je paleografska študija v britanskem muzeju pokazala, da je bilo na besedilu opravljenih več popravkov. ▸ 1938-ban a British Museumban végzett paleográfiai vizsgálat kimutatta, hogy a szövegben számos javítást végeztek.