Franja

trinken (trank, getrunken) piti, zu Ende: popiti, (leertrinekn) izpiti; figurativ piti, vpijati; leer trinken izprazniti; trinken geben dati piti (komu), napojiti (koga); sich trinken lassen biti piten; sich arm trinken vse zapiti; sich krank trinken zboleti od pijače; sich zu Tode trinken umreti od pijače; Brüderschaft trinken piti bratovščino; trinken auf jemanden/etwas piti na (koga/kaj), piti na čigavo zdravje

triumphō -āre -āvī -ātum (triumphus)

1. slaviti (proslavljati) triumf (zmagoslavje), triumfírati: Plin., Vell., Fl. idr., ex praeturā, ex urbe Ci., ex (zaradi) victoriā suā Sen. ph., ex bellis transalpinis Ci., triumphantem albi per urbem vexerant equi L., coronatis triumphat equis O., triduo triumphare L. epit., triumphavit L. Murena de (nad) Mithridate Ci.; pesn.: equi triumphantes O. konji triumfatorjevega (zmagoslavnega) voza.

2. trans. slaviti triumf (zmagoslavje), triumfírati nad kom, čim, premagati, obvladati koga, kaj, zmagati nad kom: triumphati magis sunt quam victi T. nad njimi slavili so zmago, ne da bi jih bili dejansko premagali, terram triumphare Lact. ali mortem omnibus terroribus Lact. premagati; lahko tudi pass.: triumphatus orbis O., triumphatā Corintho V., triumphati Medi H., ne triumpharetur Mitridates T., triumphatis Spartanis, triumphato oriente Iust., omnia armis Romanorum superata et a Cornelio Balbo triumphata Plin.; pesn.: amor de meo iure triumphavit Pr., amor de vate triumphat O.; occ.: bos triumphatus O. uplenjen, aurum triumphatum zaseženo, zaplenjeno.

3. metaf. triumfírati = veseliti se, radovati se, zganjati veselje, biti vesel, ukati, vriskati: triumpho, si licet abscedere Ter., de fugā Cu., erupit e senatu triumphans gaudio Ci., in quo exsultat et triumphat (veseli se in vriska) oratio mea Ci., laetaris tu in omnium gemitu et triumphas Ci.

tŕma (-e) f

1. ostinatezza, caparbietà, cocciutaggine, testardaggine; puntiglio:
otroška, ženska trma cocciutaggine infantile, femminile
narediti kaj iz trme fare qcs. per puntiglio
vztrajati v trmi incaponirsi

2. uomo testardo, cocciuto, caparbio

tromba f

1. glasba trobenta, tromba:
tromba a cilindri trobenta z ventili
tromba cromatica kromatična trobenta
tromba marina vodna tromba
le trombe del giudizio biblijsko trobente poslednje sodbe
dar fiato alle trombe pren. razglasiti, razglašati z velikim pompom, udariti na veliki zvon
partire in tromba pren. pog. zagnati se, odločno se lotiti česa
suonare la tromba igrati trobento; pren. slovesno kaj razglasiti

2. pren. trobentač; voj. žarg. trobentač

3. pren. knjižno glasnik novih načel, novih ideologij; pren. slabš. klepetulja; opravljivec, opravljivka; pren. žarg. ovaduh

4. fiz., tehn.
tromba aspirante, premente sesalna, tlačna črpalka
tromba elettrica avto hupa, troblja
grammofono a tromba gramofon s trobljo (z lijakastim zvočnikom)

5.
tromba d'aria navt. zračnik
tromba della canna da pesca rib. členek ribiške palice
tromba dello stivale golenica škornja
tromba da vino natega za pretakanje vina

6. gradb.
tromba delle scale stopniščno okno

7. zool. sesalo; pog. (slonov) trobec

8. meteor.
tromba marina, terrestre peščena, morska tromba

9. anat.
tromba d'Eustachio Evstahijeva cev, ušesna troblja
tromba uterina jajcevod

tronc [trɔ̃] masculin deblo; trup; cerkveni nabiralnik za milodare

tronc de cône prisekani stožec
(populaire) se mettre quelque chose dans le tronc vbiti si kaj v glavo
partie féminin supérieure, inférieure du tronc zgornji, spodnji del trupa

trouble² [trəbl] prehodni glagol
zbegati, vznemiriti, razburiti, preplašiti; zaskrbeti, mučiti, (pri)zadeti; nadlegovati, sitnariti (komu), motiti, privesti (koga) v neprijeten položaj, v težave; prositi (koga) (for za); (redko) (s)kaliti, zburkati (vodo)
neprehodni glagol
vznemiriti se, razburiti se (about zaradi)
mučiti se, trpeti (about zaradi)
(po)truditi se, da(ja)ti si truda

troubled waters figurativno zapleten, težaven položaj
to be troubled about delati si skrbi gledé
to be troubled in mind biti zelo vznemirjen (zmeden, prizadet)
to trouble s.o. at work motiti koga pri delu
to trouble o.s. brigati se za kaj, (po)truditi se za kaj
don't trouble (yourself) ne trudite se; že dobro
to fish in troubled waters v kalnem ribariti
history does not trouble me at all zgodovina mi ne povzroča nobenih težav
may I trouble you for the salt? vas smem nadlegovati, prositi za sol?
don't let it trouble you ne delajte si skrbi zaradi tega!
to trouble one's head about s.th. beliti si glavo zaradi česa
to pour oil on troubled waters figurativno pomiriti razburjenje, narediti mir
my teeth trouble me very much imam hud zobobol

trouvaille [truvaj] féminin (srečna) najdba, srečno odkritje; dober domislek, sijajna ideja; familier zadetek v polno; figuré izum
(ironično)

quelle est encore sa dernière trouvaille? kaj je spet najnovejše pogruntal?
droit masculin de trouvaille najdenina
faire une trouvaille slučajno najti ali odkriti

trouver [truve] verbe transitif najti, odkriti, naleteti, zadeti (quelqu'un, quelque chose na koga, na kaj); zalotiti, presenetiti; figuré dobiti; nabaviti si, priskrbeti si; izmisliti, iznajti, izumiti; smatrati, imeti za; meniti (que da); občutiti kot, najti priložnost (à za)

se trouver nahajati se; počutiti se
trouver bon, mauvais odobravati (spoznati za dobro), ne odobravati
la trouver mauvaise, raide, saumâtre (familier) biti nezadovoljen, jezen zaradi kake nevšečnosti
aller, venir trouver quelqu'un obiskati koga, iti, priti na obisk h komu
il trouve à redire à tout on graja, kritizira vse
où trouve-t-on ...? kje se dobi ...? kje dobimo?
y trouver son compte priti pri tem na svoj račun
je trouve le temps long čas se mi meče, naveličal sem se že čakanja
ne pas trouver le temps de quelque chose ne imeti časa za kaj
comment trouvez-vous cela? kako se vam zdi to?
je trouve la question difficile vprašanje se mi zdi težko
je lui trouve bonne mine zdi se, vidi se mi zdrav
il a trouvé son maître naletel je na sebi močnejšega
(familier) où as-tu trouvé cela? iz česa sklepaš to? kaj ti daje to misliti?
je trouverai bien à te tirer de là bom že kaj našel, da te bom izvlekel iz tega
se trouver bien dobro se počutiti
la nouvelle se trouva fausse vest se je izkazala za napačno
se trouver mal omedleti, onesvestiti se
se trouver mal de quelque chose biti nezadovoljen s čim
je me trouve dans l'impossibilité de t'aider nemogoče mi je ti pomagati
il se trouve que ... pripeti se, da ...
il se trouve toujours des gens qui ... vedno se najdejo ljudje, ki ...
si tu te trouves malin! če misliš, da si pameten!
se trouver être, avoir slučajno hiti, imeti
il se trouvait habiter tout près de chez nous slučajno je stanoval čisto blizu nas
(populaire) si ça se trouve je zelo mogoče, da ...
je veux bien aller le voir, mais, si ça se trouve, il est déjà parti želim ga obiskati, toda zelo mogoče je, da je že odpotoval

trovare

A) v. tr. (pres. trōvo)

1. najti:
trovare qcs. per terra kaj najti na tleh
andare a trovare qcn. iti, skočiti po nekoga, obiskati nekoga

2. najti, dobiti; imeti; doseči, dosegati:
trovare un po' di pace najti malo miru
trovare il proprio utile imeti korist
trovare la gloria, il successo doseči slavo, uspeh

3. ekst. naleteti na:
trovare una buona accoglienza naleteti na dober sprejem, biti dobro sprejet

4. iznajti; odkriti, odkrivati; stuhtati, pogruntati:
trovare un rimedio a čemu znati pomagati
trovare sempre nuove scuse izmišljati si vedno nove izgovore

5. zalotiti; odkriti:
trovare qcn. sul fatto, con le mani nel sacco koga zalotiti pri dejanju
lo trovò che rubava zalotil ga je pri kraji

6. odkriti, odkrivati; ugotoviti, ugotavljati:
trovo il cibo buono, eccellente hrana se mi zdi dobra, odlična
ha trovato lo spettacolo noioso predstava je bila po njegovem dolgočasna, se mu je zdela dolgočasna

7. misliti, meniti:
trovo che hai fatto bene mislim, da si dobro storil
trovi? pog. se ti zdi?

8. zavedeti se; uvideti:
trovare di aver perso uvideti, da si izgubil

B) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. ci troviamo) dobiti, dobivati se, srečati, srečevati se

C) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. mi trōvo)

1. biti, počutiti se:
trovarsi d'accordo strinjati se
trovarsi bene, male počutiti se dobro, slabo
trovarsi deluso, ingannato, smarrito počutiti se razočaranega, prevaranega, izgubljenega
trovarsi in pericolo biti v nevarnosti

2. znajti se

3. biti, nahajati se:
la Venere di Botticelli si trova agli Uffizi Botticellijeva Venera je v galeriji Uffizi

trow [tróu, tráu] britanska angleščina, zastarelo prehodni glagol
verjeti, misliti, meniti

what ails him, (I) trow! kaj mu je (kaj mu manjka), bi rad vedel!

truck² [trək]

1. samostalnik
(za)menjava (with z)
izmenjava, menjalna trgovina; trgovina, promet
pogovorno drobne, hišne potrebščine, breazpomembne drobnjarije, malenkosti
pogovorno odpadki, krama, stara šara
figurativno neumnost, nesmisel
ameriško zelenjava, povrtnina (za trg); plačevanje delavcev z blagom

truck shop ekonomat (v tovarni)
truck farm farma, kmetija za gojenje zelenjave
truck garden zelenjavni vrt
truck system plačevanje delavcev v naturalijah
to have no truck with s.o. nobenega posla ne imeti s kom
I shall stand no truck tega ne bom trpel

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
trgovati z zamenjavanjem; menjati, zamenjavati (for za)
trgovati, barantati, pogajati sc za ceno; plačati (delavce) z naturalijami

to truck a horse for a cow zamenjati konja za kravo
to truck with s.o. for s.th. pogajati se s kom, barantati s kom za kaj

trūdō -ere, trūsī, trūsum (indoev. baza *tr(H)-eu̯-d- tlačiti, stiskati iz kor. *ter(H)- treti, zatirati; prim. sl. trud, truditi se, truden, got. usþriutan povzročati težave, þrjóta utruditi (se), þrot pomanjkanje, þrēat moč, pritisk, stvnem. driozan nadlegovati, nem. verdrie§en)

1. suniti (suvati), pahniti (pehati), (po)riniti, poriniti (porivati) (proč, od), potisniti (potiskati) (proč, od), odriniti (odrivati), (od)suniti, (po)gnati, goniti, (po)tirati: Lucr., Mart., Amm., Cl. idr., et trahi et trudi Pl., hostes T., cohortes trudebantur in paludem T., apros in plagas H., glaciem cum flumina trudunt V., trudentes (odrivajoč) pectore montes V.

2. occ.
a) (o rastl.) pognati (poganjati), spustiti (spuščati): pampinus trudit gemmas V., se trudunt gemmae V., truditur e sicco radix ligno V.
b) povzročiti, da kaj (npr. voda, para) raste (narašča, se dviga, se krepi), dvigniti (dvigati, dvigovati): quas mihi tenebras trudis? Pl. kaj mi hočeš natvesti?; med. = rasti, naraščati: fecundus aquae truditur latex Cl.

3. metaf. suniti (suvati), potisniti (potiskati), (od)gnati, pregnati (preganjati), (od)poditi, prepoditi: fallacia alia aliam trudit Ter. pride ena za drugo, truditur dies die H., vita truditur Sen. ph., sic vita truditur Petr. tako se prebijamo skozi življenje, in arma trudi T., in quae (sc. comitia) omnibus invitis trudit noster Magnus Auli filium Ci. poriva naprej.

trust¹ [trʌst] samostalnik
zaupanje (in v)
trdno upanje; zaupna oseba; kredit; depó, depozit; varstvo, skrbništvo, kuratorstvo; odgovornost, dolžnost skrbnika, kuratorja; obveznost, dolžnost; varovanec; dobrodelna ustanova, fundacija
ekonomija trust, kartel, koncern

in trust v shrambi, deponiran
on trust na kredit; na pošteno besedo
trust money pupilarni denar
breach of trust zloraba zaupanja, verolomstvo
the steel trust jeklarski trust
he is our sole trust on je naše edino upanje
to be in a position of trust biti na zaupnem (odgovornem) položaju
to commit to s.o.'s trust zaupati komu v varstvo
to give trust odobriti kredit, dati na kredit
to hold in trust for hraniti, upravljati za (koga)
to leave s.th. in trust with s.o. zaupati komu kaj, dati v varstvo
to place (to put) one's trust in zaupati (komu), zanesti se na (koga)
there is no trust to be placed in him nanj se ni moč zanesti
to put (to repose) trust in zaupati (se) komu
to take on trust vzeti na kredit
you must take what I say on trust morate mi to verjeti na besedo
to watch over one's trust paziti na osebo ali stvar, ki nam je zaupana

trust² [trʌst] prehodni glagol & neprehodni glagol
verjeti (komu, čemu), zanesti se (in na); zaupati (komu), imeti zaupanje v; dati komu kredit; zaupati, poveriti (komu) (with s.th. kaj)
trdno upati, pričakovati, verjeti (that da)
biti prepričan; upati si, tvegati

do not trust him with your watch! ne zaupaj mu svoje ure!
trust him to say that! to je tipično zanj!
trust to luck zaupaj sreči!
a man not to be trusted človek, ki se nanj ne moreš zanesti
I trust he is not hurt upam, da se ni poškodoval
to trust o.s. to s.o. zaupati se komu, zaupno se obrniti na koga
can his word be trusted? ali lahko zaupamo njegovi besedi?
I can trust my children with her lahko ji zaupam svoje otroke
you cannot trust a child in the streets after dark ne morete brez skrbi pustiti otroka na ulici, ko se začne nočiti
she was trusted with child dali so ji otroka v skrbstvo (varstvo)
I cannot trust you out of my sight niti za hip vas ne morem izgubiti iz vida (iz bojazni, da ne napravite kake neumnosti)
you can trust him for any amount lahko mu kreditirate katerokoli vsoto
to trust to luck zaupati v (zanašati se na) srečo

try¹ [trái] samostalnik
pogovorno poskus, eksperiment; poskušnja; preizkušnja

a try-on nepošten poskus (ki ni mogel uspeti)
to have a try at s.th. poskusiti kaj, napraviti poskus s čim
let me have a try naj poskusim
to have another try še enkrat poskusiti
he had a good try poskušal je, kolikor je mogel

try² [trái] prehodni glagol
poskusiti, lotiti se, začeti; preizkusiti, raziskati; pokusiti (jed); ugotoviti (kaj) s poskusom, eksperimentirati z
pravno (sodno) preiskovati (primer), zasliševati, izpraševati pred sodiščem; soditi, voditi sodni postopek, postaviti pred sodišče (for zaradi)
odločiti, rešiti (spor, vprašanje); (po)skušati (kaj izvesti, doseči) (večinoma try up)
(pre)čistiti, rafinirati (kovine, olje itd.), rektificirati (špirit), stopiti (mast, loj itd.); prenapenjati, utrujati (oči), mučiti, preveč zahtevati od, staviti na hudo preizkušnjo (večinoma try up)
tesati, strugati, stružiti, rezljati
neprehodni glagol
poskusiti, napraviti poskus; truditi se (for za)
prizadevati si, mučiti se (at z)

a tried friend zvest, zanesljiv prijatelj
go and try! poskusi!
try again! poskusi še enkrat!
try and repeat! pogovorno poskusi ponoviti!
he is a tried hand at it on je izkušen v tem
I'll try my best (ali my hardest) skušal bom napraviti vse, kar bo v moji moči
to try one's hand at preizkusiti svojo spretnost v, poskusiti sev
to try a criminal for murder soditi zločincu zaradi umora
to be tried for one's life biti sojen (biti pred sodiščem) zaradi zločina, ki se lahko kaznuje s smrtjo
to try a new remedy preiskusiti novo zdravilo
to try it on s.o. sleng skušati koga prelisičiti
to try it on the dog figurativno koga uporabiti za poskusnega kunca; igrati gledališko igro za poskušnjo najprej na deželi
to try the door skušati odpreti vrata
I was afraid he was going to try s.th. wild bal sem se, da bo napravil kako neumnost
you are trying my patience na hudo preskušnjo stavljaš mojo potrpežljivost
the poor light tries my eyes slaba luč mi utruja oči
to try one's luck with s.o. poskusiti svojo srečo pri kom
the widow was sorely tried vdova je mnogo prestala
he tried hard for a job zelo si je prizadeval, da bi dobil (kako) delo (službo)
I tried for a scholarship potegoval sem se za štipendijo
try the ice before you skate figurativno premisli, preden kaj storiš!

try on prehodni glagol
poskusiti, pomeriti (a new dress novo obleko)

to try it on with s.o. sleng preskušati koga (da bi videli, kaj moremo doseči pri njem, zlasti pri ženski)
no use trying it on with me pri meni je vse zaman (ne boš nič opravil, dosegel)

tŕzati (-am) | tŕzniti (-em) imperf., perf.

1. scuotersi, sussultare; muz. suonare col plettro, con la penna; pog.
ne trzati na kaj non reagire a, non far caso, non badare a

2. strattonare

3. voj. rinculare (di arma da fuoco)

tû prisl. tu: tu počinje novo poglavlje; tu skoro nedavno, pred kratkim; šta ja tu mogu pa kaj naj naredim

túći túčēm, oni túkū, túci, túcijāh -āše in túčāh -āše, túkoh tûče túkosmo, tûkao túkla, túčen -a
I.
1. tolči: tući so, kavu, kafu u havanu, koga pesnicom po ledima; grad je pola sata tukao polja i vinograde; kiša je tukla po prozorima; more tuče talasima o obalu
2. biti: sat tuče podne; konj tuče zadnjim nogama
3. tolči, premagati: tući neprijatelja
4. premagovati, biti močnejši: kraljica tuče u svim pravcima (šah)
5. tolči, udarjati: tući na vrata, na prozor
6. klati, ubijati: tući svinje, ribu
7. tolči, streljati: naš mitraljezac tukao je pravo u neprijateljski rov
8. tolči, treti: tući orahe
9. skopiti, kastrirati: tući ždrijepca, bika
10. žuljiti, tiščati: tvrde cipele tukle su mi noge ne manje od kamenja
11. udarjati: cigani tuku u cimbale; njena ruka tuče po klaviru
12. biti plat zvona: zvono na požar tuče
13. tolci, utripati, biti: sam čuje kako mu tuče srce
14. tolči: tući lan, kudjelju
15. tući žicu po ovinkih skušati kaj dobiti, izmoledovati; tući koga kao vola u kupusu neusmiljeno pretepati koga; tući rekord; tuče mi srce za kim srce mi bije za kom, hrepenim po kom
II. tući se
1. tolči se: oni se tuku pesnicama
2. biti se: tući s neprijateljem u dvoboju
3. bojevati se, biti se: tući se na život i smrt; tući se iz pušaka streljati se; tući se uskršnjim jajima trkati se s pirhi; tući se po svijetu, po svetu potikati se po svetu