Oktavband, der, knjiga v osmerki
okúmiti se òkūmīm se stopiti s kom v botrino: već je vrijeme da se okumimo; teško kući gdje se mačke s miševima okume
òkupiti -īm
I.
1. zbrati: okupiti veliku vojsku, djecu oko sebe
2. popasti, zagrabiti: okupio ga je kao hrt zeca
3. ekspr. s prošnjami siliti v koga: on me okupi da idem s njim
4. obkoliti: okupe ga ljudi sa svih strana
5. goniti, lajnati, gosti: okupi jedno te isto, nikad kraja
II. okupiti se
1. zbrati se
2. spopasti se: dva se parca bojna okupila
okvíriti òkvīrīm okviriti, dajati, vstavljati v okvir
Öldruck, der, Technik oljni tlak; (Ölfarbendruck) tisk v oljnih barvah
Ölfarbendruck, der, tisk v oljnih barvah
Ölhärtung, die, Technik kaljenje v olju
ōlim, adv. (nam. *ollim, star adv. acc. pron. ollus = ille, prim. hinc, illim, illinc, utrimque) = „v tistem (davnem) času“
1. o preteklosti:
a) nekdaj, nekoč, včasih, svojčas (svoj čas), svoje dni, njega dni, v nekdanjih časih: Enn., Ter., Plin. idr., fuit olim senex Pl., aurea nunc (sc. Capitolia), o. horrida dumis V., qui mihi dixit olim Ci., boves o. nisi reddidisset H., olim … mox T., olim … nuper Ci., olim … post … deinde … nunc S.; atrib.: olim conditores Iust. nekdanji.
b) zdavna(j), oddavna (od davna), od zdavnaj, (že) davno, (že) zelo dolgo, (že) od nekdaj: Pl., Ph., Iuv., Sen. ph. idr., o. provisum erat T., o. mero sensibus victis Cu., deprensis o. statio tutissima nautis V., o. nullas mihi epistulas mittis Plin. iun.; šalj.: noveram hominem olim oliorum Petr. od začetka začetkov.
2. o prihodnosti:
a) nekoč, enkrat (v prihodnje): Q., haec o. meminisse iuvabit V., non, si male nunc, et olim sic erit H., utinam coram tecum o. potius quam per epistulas (sc. colloquar) Ci.
b) (redko v vprašalnih in kondicionalnih stavkih) enkrat = kdaj: an quid est o. salute melius? Pl., o. mihi … molliter ossa quiescant, vestra meos o. si fistula dicat amores! V.
3. naznačuje trajno ponavljanje ali vračanje istih razmer = včasih, na čase, od časa do časa, občasno, nekajkrat, nekolikokrat, velikokrat, večkrat, sèmintjà (sem in tja), sèmtertjà (sem ter tja), navadno (poseb. pri zgledih in primerah): nunc lenonum plus est fere, quam o. muscarum est Pl., ut pueris o. dant crustula blandi doctores H. dajo navadno = dajejo, color oris erat, qui frondibus o. esse solet seris O.
4. (s temporalnim stavkom) takrat, tedaj: saxum o. tunditur fluctibus, ubi Cori sidera condunt V., non magis audierit quam ebrius o., cum edormit H.
olimpiade f
1. pl. hist. olimpijske igre, športne prireditve v Olimpiji
2. olimpiada, obdobje štirih let med olimpijskimi igrami
3. pl. šport olimpiada:
olimpiadi invernali zimska olimpiada
olivette [ɔlivɛt] féminin oljkov nasad; vrsta grozdja; umeten biser v obliki olive
olivettes pluriel ples ob trgatvi oliv
olóvnice ž mn. svinčene ječe pod doževo palačo v Benetkah, piombi
Ölsardine, die, sardina v olju
Ölsockel, der, spodnji del zidu v oljni barvi
òluk m (t. oluk)
1. strešni žleb
2. žleb: od dvije daske sastavljen oluk; sve mu voda dere na -e
3. žleb na nožu, stebru, stroju: oluk za podmazivanje
4. ris v puškini cevi
olúžiti òlūžīm olužiti, oprati v lugu: olužiti rublje
omàgliti òmaglīm (se) zamegliti (se), zaviti (se) v meglo
ȍmagra ž (gr.) med. protin v rami
omalovážiti -òvāžīm podceniti, prisoditi manjšo ceno, vrednost, kot jo ima stvar v resnici: neobjektivno omalovažio je svoga saradnika, suradnika
omericamente avv. lit. homersko, v Homerjevem slogu