Franja

oculātus 3 (oculus)

1. ki ima oči, okat: oculatus duobus luminibus Cass., Cherubini per totum corpus oculati sunt Hier.; occ. videč: Clodius male oculatus Suet. slabo videč, slaboviden, brljav, deus oculatior Tert. bolje videč, inspectio o. Arn. s svojimi očmi, o. testis Pl. priča, ki je videla na lastne oči, očividec (naspr. auribus testis).

2. viden, očiten, v oči bodeč, opazen: quam oculatissimo loco Plin., oculatā die vendere Pl. na viden (plačilni) dan = za gotov denar (naspr. caecā die emere).

oculi [ɔküli] masculin, religion tretja nedelja v postu

oculō -āre (oculus)

1. dati komu oči = dati komu vid(eti), omogočiti komu, da vidi, narediti koga videčega: Tert.; pren. koga duševno razsvetliti (razsvetljevati), prosvetliti (prosvetljevati): homines Tert., o. caecos et ignaros ad agnitionem veritatis Cypr.

2. narediti (delati) kaj očitno, narediti, da kaj bode v oči, na svetlo postaviti (postavljati) kaj: purpurā vestem Tert.

očetvòriti očètvorīm v četver se popeljati

òdabaša ž (t. oda, bašy)
1. poveljnik voda
2. vratar v hanu
3. višji komornik

odàliska ž (t. odalyk) odaliska, sužnja v haremu

odalisque [óudəlisk] samostalnik
odaliska, bela sužnja v haremu

odalisque [ɔdalisk] féminin odaliska, sužnja v sultanovem haremu

odbolòvati -bòlujēm
1. odbolovati, nehati biti bolan: ja sam sada ovo odbolovao
2. prebiti, preživeti kot bolnik, v bolezni: prošlu godinu sam odbolovao
3. preboleti: kako si odbolovao ovaj gubitak, smrt dragoga prijatelja

òdimiti -īm
1. odimiti: odimiti meso
2. boleti od dima: odimile su mi oči
3. biti v dimu: odimio sam

odmètati òdmećēm
I.
1. odmetavati
2. nagovarjati k odpadu, k uporu: hajduci zašavši po selima stanu narod odmetati
II. odmetati se
1. odpadati od postave, od zakona
2. ekspr. odhajati med hajduke, v ilegalo: odmetati se u hajduke

òdmetnuti -nēm
I.
1. odvreči: odmetnuti što od sebe
2. nagovoriti k odpadu, k uporu: što odmetnu tebe u hajduke
II. odmetnuti se
1. odpasti od postave, od zakona, upreti
2. oditi med hajduke, v ilegalo: odmetnuti se od zakona; odmetnuti se u hajduke

odnòsiti òdnosīm
I.
1. odnašati: odnositi materijal sa gradilišta
2. znašati: to mnogo odnosi
II. odnositi se
1. biti v razmerju: tri se odnosi prema pet kao šest prema deset
2. nanašati se: to se odnosi na tebe

odobrávati odòbrāvām
1. odobravati: odobravati nečije mišljenje
2. potrjevati: odobravati planske predloge
3. sprejemati
4. dovoljevati: odobravati odsustva
5. zapisovati v dobro

odòbriti òdobrīm (rus.)
1. odobriti: molba mu je odobrena; odobriti kome odsustvo, molbu
2. potrditi: odbor je plan odobrio; komisija je kolaudaciju odobrila s pohvalom
3. sprejeti: izvršno vijeće, savezno izvršno veće odobrilo je uvoz repromaterijala
4. zapisati v dobro: odobrili smo na vašem tekućem računu sto hiljada dinara; odobrio sam vas na računu

odobrovoljávati -vòljāvām spravljati v dobro voljo: odobrovoljavati koga

odobròvoljiti -īm (se) spraviti v dobro voljo, postati židane volje

odst. (= odstotkov) v. H. (von Hundert)

odvòditi òdvodīm
1. voditi od: odvoditi od kuće
2. voditi v: odvoditi u goru
3. odvajati: odvoditi vodu

œsophagisme [-žism] masculin krč v požiralniku