Franja

prae-pes -petis, abl. sg. -ī in -e, gen. pl. -um (prae + petō = πέτομαι; prim. im-pes, im-petus, penna, pinna) naprej (pred kom) leteč

1. (kot relig. t.t. avgurjev) ugodno leteč, srečo obetajoč (obljubljajoč, napovedujoč), srečonosen, pomenljiv: avis Enn. ap. Ci., praepetes aves, quae secundo auspicio ante eum volant, qui auspicatur Serv., et volucrum linguas et praepetis omina pinnae sentis V.; meton. (o kraju) ugoden: loca, portus Enn. ap. Gell.

2. metaf. hitro leteč, hiter: Plin., Stat., Cl. idr., pennae Ci., praepetibus pinnis se credere caelo V., tela praepetis dei (= Amoris) O.

3. subst. f (in m) večji ptič: Iovis (orel) V., O., Val. Fl., Stat., tum primum cognita praepes (sc. ardea) subvolat O.; toda: Medusaei praepetis (sc. equi) ungula O. Meduzinega letalca (o krilatem Pegazu), tako tudi praepes Perseus Lucan. krilatec (krilati) Perzej (ker je imel krila in je hkrati sedel tudi na krilatem Pegazu).

prae-pōnō -ere -posuī -positum (prae in pōnere)

1. postaviti (postavljati) kaj spredaj (pred kaj, na začetek česa), predpostaviti (predpostavljati): T. idr., versūs in fronte libelli O., ut aedibus ac templis vestibula et aditūs, sic causis principia proportione rerum praeponere Ci., ultima primis H., hoc (to besedo) praeposui Ci.; dat.: undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. pod olīva).

2. postaviti koga za načelnika (predstojnika, nadzornika, vodjo, poverjenika), postaviti koga na čelo: O. idr., tyranni Lacedaemoniis praepositi N., Cethegus caedi praeponitur Ci. Cetegu se zaupa (poveri) poboj, aliquem bello, navibus, provinciae C., quae praeposita (prednica) erat oraculo sacerdos Ci., cubiculo praepositus Suet. komorni strežnik; poseb. kot voj. t.t. praepositum esse poveljevati, biti komu poveljnik; z dat.: militibus C., castris Auct. b. Hisp., toti officio maritimo C. biti vrhovni poveljnik (admiral) celotne mornarice, poveljevati celotni mornarici; abs.: praeponere aliquem mediā acie C., praeponere aliquem in laevo cornu L. postaviti koga za poveljnika čemu, in eā orā, ubi praepositus sum Ci. kjer sem vrhovni poveljnik, forte illo loco praepositus L. ki je bil poveljnik (ki je imel poveljstvo) na tem kraju. — Subst. praepositus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, predpostavljeni, nadrejeni: rerum curae Caesaris Plin., aquarum Front. vodni nadzornik, nadzornik voda, Tyrii textrini, urbanae familiae Amm.; poseb. (abs.)
a) vojaški poveljnik, častnik, oficir, predpostavljeni, nadrejeni (naspr. gregarius miles): gregarius cavet praepositos T.
b) namestnik v provinci: Suet.; praeposita -ae, f prednica, predstojnica, opatinja (poseb. v samostanih): Eccl.

3. metaf. prednost da(ja)ti čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad (pred) kaj, imeti raje: se alteri T., amicitiam patriae Ci., salutem rei publicae vitae suae Ci., hominum Iovisque opulentissimo regno bonam existimationem N.; subst. pt. pf. praepositum -ī, n (nav. v pl.) nekaj izvrstnega, izvrstno, kar ni sicer absolutno dobro, ne gre pa ga zavreči (npr. bogastvo); prevod stoiškega izraza προηγμένον: Ci.

Opomba: Star. pf. praeposivi: Pl.; sinkop. pt. pf. praeposta: Lucr.

praepositiō -ōnis, f (praepōnere)

1. postavljanje spredaj (na sprednje mesto, na prvo mesto), predpostavljanje: negationis Ci., diei et consulis Ulp. (Dig.).

2. postavljanje (postavitev, namestitev) za načelnika (predstojnika, nadzornika, vodjo, poverjenika) česa, čemu: Icti.

3. meton. (kot gram. t. t.) predlog, prepozícija: Varr., Q., Gell., Prisc., insuavissima praepositio est af Ci., praepositiones urbibus addere Suet. postaviti (postavljati) predloge pred mestna imena.

4. metaf. dajanje prednosti, prednost: neque tamen illa praepositio tali ad eum, quem dixi, finem pertinebit Ci.

prae-rogātīvus 3 (praerogāre) najprej (prvi) za mnenje vprašan, najprej (prvi) glasujoč, prerogatíven: centuria praerogativa (Ci.) ali nav. samo subst. praerogātīva -ae, f (držpr. t.t.) prerogatívna centúrija, izžrebana, da na komicijah (volitvah) glasuje prva: Ci., L., Aus., Fest. idr. (tribus praerogativa prerogatívna tríbus (tríbua), h kateri spada posamezna (prerogativna) centurija: Asc.), praerogativam referre Ci. poročati o glasovanju prve centurije, omen valet praerogativae Ci. glasovanje prerogativne centurije velja za ugodno (pred)znamenje, je kot dobro (pred)znamenje odločilno, ker so se vse druge centurije večinoma zgledovale po njej, še zlasti če se je v njenem imenu skrival kak dober pomen (npr. Valeria). — Od tod metaf. subst. praerogātīva -ae, f

1. predvolitve, predhodne volitve, predizbor: militaris ali comitiorum militarium L.

2. ugodno (pred)znamenje, ugoden (pred)znak, ugoden pomen: praerogativa triumphi, voluntatis Ci., praerogativa fecunditatis in feminis Plin.

3. predpravica, posebna pravica, posebna ugodnost, posebna prednost, poseben privilegij, prerogatív: Icti., decoris in gemmis Plin., militares praerogativae Lamp., uti praerogativā deductionis Ulp. (Dig.).

prae-scrībō -ere -scrīpsī -scrīptum (prae in scrībere)

1. spredaj napisati (zapisati), postaviti (postavljati) na začetek, (pis(me)no) postaviti (postavljati) na začetek, na(d)pisati: sibi quae Vari praescripsit pagina nomen V. ki ima spredaj zapisano, spredaj nosi ime, diplomatibus nullum principium praescribere T., nomen libro, epistulae titulum Gell., auctoritates praescriptae Ci. v pooblastilo (poverilo senatnega sklepa) napisana imena (prisotnih senatorjev); abs.: ut praescripsimus Vell. kakor smo prej (zapisali =) omenili; occ.
a) uporabiti za (kot) pretvezo: frustra aliquem T.
b) (kot jur. t.t.) uporabiti ugovor za pretvezo, nasproti postaviti ugovor, ugovarjati: Q., Icti.

2. metaf.
a) predpis(ov)ati, vele(va)ti, ukaz(ov)ati, odrediti (odrejati): ut ipse praescripserat N., munia H., iura civibus Ci., senatui, quae sunt agenda Ci.; s finalnim stavkom: N., in foedere praescriptum est, ut navem dare necesse sit Ci.; z inf.: T., mos praescribit praetores in parentum loco esse oportere Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: senatui, quae bella sint gerenda, praescribo Ci., quid fieri oporteret, non minus commode ipsi sibi praescribere quam ab aliis doceri poterant C.
b) načrta(va)ti, (na)risati: lineamenta Plin.; pren.: formam futuri principatus T. pred oči (po)staviti podobo … — Subst. pt. pf. praescriptum -ī, n

1. predpis za pisanje ali učenje na pamet: Sen. ph., Q.

2. predpisana (naznačena, označena, določena) meja, predpisano (naznačeno, označeno, določeno) področje, območje: intra praescriptum equitare H.

3. metaf. predpis, pravilo, smernica, vodilo, ravnilo: alterius praescriptum C., ad praescriptum consulis L., omnia legum praescripto fieri videbitis Ci., praescripta calcis (= meta) Lucr.

Opomba: Sinkop. pf. praescripsti: Ter.

praescrīptiō -ōnis, f (praescrībere)

1. na(d)pis, naslov: legis Ci., tribuniciae potestatis praescriptione T. pod naslovom; occ. pretveza, izgovor, ime: honestā praescriptione rem turpissimam tegere C.

2. metaf.
a) predpis, odredba, ukaz: naturae, rationis Ci., praescriptiones terminatae Vitr.
b) vnaprejšnja določitev, vnaprejšnja omejitev: sine praescriptione generis aut numeri T., praescriptione semihorae Ci. omejitev (na) pol ure; occ. (kot jur. t.t.) omejitev, ugovor, omejujoč pristavek (dostavek), dostavljen (dopolnjen) pogoj, dostavljena (dopolnjena) pripomba (opomba), preddoločba, klávzula: Q., Icti., praescriptiones cautionesque Ci.; poseb. ugovor glede zastarelosti (zastaranja): longae possessionis, longi temporis, quinque annorum Icti.; praescriptio longi temporis tudi zastaranje in priposestvovanje sámo: Icti.; metaf.: exceptiones et praescriptiones philosophorum Sen. ph. ugovori = pretankovestnost, dlakocepstvo, dlakocepljenje.

prae-ses -idis (sedēre) „sedeč spredaj pred kom, čim“

1. adj. zaklanjajoč, braneč, varujoč, ščiteč: locus Pl. zaklonišče, dextra Sen. tr., praesides di Cu. bogovi zaščitniki; subst. m in f branitelj(ica), branilec (branilka), varuh(inja), zaščitnik (zaščitnica): Pl., Plin. iun., Cels. idr., templorum Ci., senatus rei publicae praeses Ci., praesides imperii deos precatus T., caruerunt praeside Delphi O., praesides provinciarum exercitūs L., adiudicatae praesidem terrae deam Sen. tr.

2. vodeč, oskrbujoč, na skrbi imajoč, kot subst. m in f voditelj(ica), prednik (prednica): praeside bellorum deo Q., praeses belli Tritonia virgo V., praeses rerum (sc. Caesar) O. vladar sveta, praeside pendet ab uno O. od enega vladarja; occ.
a) predstojnik, upravitelj kake province = cesarski namestnik v provinci: Gell., Lact. idr., praeses Moesiae, Syriae T., provinciae Plin. iun., Suet., Aquitaniam praesidi honore administrans Eutr.
b) podpoveljnik, legat: semel tantum per praesidem dimicavit Eutr.

praesidātus -ūs, m (praeses)

1. zaščitništvo, zaščita, varstvo, varovanje, (o)bramba: Arn.

2. namestništvo: Dig., Dalmatiae Vop., praesidatu regere Aur. vladati kot namestnik, honore gesti praesidatus inclitus Aus.

prae-sideō -ēre -sēdī -sessum (prae in sedēre)

1. sedeti spredaj: in cuius (sc. Mutini) sinu nubentes praesident Lact.

2. metaf.
a) zakloniti (zaklanjati), (za)kriti, (za)varovati, braniti, (za)ščititi, (po)nuditi (da(ja)ti) komu zaklon (kritje, varovanje, obrambo, branik, zaščito); z dat.: O., Cu. idr., dii patrii, qui huic urbi atque huic imperio praesidetis Ci., alii, ut urbi praesiderent, relicti L.; z acc.: Galliae litus T., socios, agros suos S. fr.
b) predsedovati, voditi, urejati, ravnati, upravljati, ukazovati, zapovedovati, poveljevati, nadzorovati, načelovati, načeljevati; z dat.: Plin. iun., Suet. idr., rebus urbanis C., Mars praesidet armis O. usmerja potek vojn, ureja vojne (vojaške zadeve), castris Cu.; abs.: in agro Piceno S.; z acc.: exercitum T., Atellius Pannoniam praesidebat T. je upravljal Panonijo kot namestnik; occ. (v cesarski dobi) kot konzul predsedovati, načelovati senatu, voditi senat: Plin. iun., Suet.; subst. pt. pr. praesidēns -entis, m predsednik, predsedujoči, načelnik, predstojnik, prvomestnik: Tert., Cod. Th. idr., superbia praesidentium T.

praesidium -iī, n (prasidēre)

1. zaklon, zavetje, zatočišče, zaslomba, (o)bramba, varstvo, zaščita, kritje, zavetje, pomoč: nullum amicis in eo praesidium videbat positum C., non satis praesidii in eo putabatur N., alicui esse praesidio Ci., ferre alicui praesidium Ci., in fugā sibi praesidium ponere C. (po)iskati zavetje, zatočišče, legum praesidio Ci. s pomočjo; occ. vojaško varstvo, vojaško spremstvo, straža: Pl., Eutr. idr., legiones, quae praesidio impedimentis erant C., nocturnum praesidium Palatii Ci. zasedba;

2. meton. kar, kdor koga varuje, zaščita, zaščitnik (zaščitnica), pomoč, pomočnik (pomočnica), varovalo, varovalec (varovalka), varstvo, varuh(inja): classis praesidium provinciae Ci., generis praesidia S. zaščitnike (zaslombo) rodovine; occ.
a) varovalno (vojaško) spremstvo, zaščitnica: ad iudicium cum praesidio venit Ci., praesidium dedit, ut eo tuto perveniret N.
b) kot voj. t.t. straža, stražna (stražarska) posadka, stražna (stražarska) enota: praesidium castrorum L., in eo flumine pons erat, ibi p. ponit C., p. agitare S. na straži biti, procul in praesidio erat N. je stal na straži, praesidium Lacedaemoniorum ex arce expulerunt N., occupato oppido ibi praesidium collocat C., imponere praesidium oppido L., Italia tota armis praesidiisque tenetur Ci., locum praesidio tenere C., praesidio firmare N.
c) s posadko (stražo) zaščiteno (utrjeno, varovano, krito) mesto, branišče, branik, stražišče, straž(ar)nica, okop, obrambni položaj, obrambni nasip: Eutr. idr., cum legio praesidium quoddam occupavisset C., cohortes, ex proximis praesidiis deductae C., praesidium tutari L., praesidio decedere L., propter metum praesidium relinquere Ci., praesidia Romana intrare T.; pren.: de praesidio vitae decedere Ci. svoje mesto v življenju zapustiti, pudoris Ci. branik.

3. metaf. pomoč, pripomoček (pomoček, pripomoč), (pri)pomagalo: insigne praesidium reis H., omnibus vel naturae vel doctrinae praesidiis ad dicendum parati Ci., ad evertendam rem publicam praesidia quaerere Ci., quod satis esset praesidii N. vsa potrebna pomagala, di nobis haec praesidia dederunt Ci., praesidio litterarum C. s pomočjo črk, pismenk, ad evertendam rem publicam praesidia quaerere Ci., sibi praesidia periculis (dat. zoper nevarnosti) quaerere Ci.; occ. zdravilo: Plin. idr.

prae-stō² -āre -stitī -stitum, toda praestātūrus (v glag. se pomensko združujeta praestō iz prae in stāre „stojim pred kom“ in praestō iz praes + stō „stojim kot porok“ = „porokujem, sem porok, jamčim“)

I. intr.

1. stati pred kom, čim; metaf. odlikovati se, biti boljši: inter suos Ci., in aliquā re Lucr., aliquā re Ci., civitas inter Belgas minime multitudine praestabat C.; occ. (v negativnem pomenu): probro atque petulantiā S., truculentiā caeli praestat Germania T.; z dat. odlikovati se (pred kom), preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati) koga: Ter., H., Lucr. idr., Helvetii virtute omnibus praestant C., nostri maiores praestiterunt ceteris gentibus prudentiā Ci., praestare regi corporis habitu Cu.; tudi z acc.: eloquentiā omnes tum praestabat V., Hannibal ceteros imperatores praestitit prudentiā L.; impers. praestat (z inf.) bolje biti (bolje je): C. idr., praestat in eandem recidere fortunam Ci., sed motos praestat componere fluctus V.; v komparaciji: Pl. idr., pudere quam pigere praestat Pl., accipere quam facere praestat iniuriam Ci., mori millies praestat quam haec nati Ci. —

II. trans.

1. da(ja)ti na razpolago (na voljo), priskrbeti (priskrbovati), oskrbeti (oskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), podeliti (podeljevati), zagotoviti (zagotavljati): Col., Plin. iun., Suet. idr., hos usūs O., annonam Ci., exercitui stipendium L., sucos alumno O., senatui sententiam Ci. oddati glas, voluptatem sapienti Ci., balnea fortunatam praestantia vitam H., hosti terga praestare T. (ret. nam. dare, praebere); occ. v kakem stanju (položaju) vzdrževati, ohraniti (ohranjati): aliquem finibus certis Ci., rem publicam Ci., omnia Lucr.; z dvojnim acc.: Gell. idr., socios salvos Ci., aliquem incolumem H., iter mihi tutum praestiterunt Ci. so mi naredili varno, so mi zavarovali, praestare alicui mare tutum O. poskrbeti, da bo morje varno.

2. storiti (delati), izvršiti (izvrševati), kar je kdo dolžan, opraviti (opravljati), izpolniti (izpolnjevati): suum munus Ci., officium (alicui) C., id, quod pollicitus est, praestitit N. je vestno izpolnil, kar je bil obljubil, operam iure militari C. opravljati vojaško službo, nobilitatem equitum praestant C. so gibčni (okretni) kakor konjeniki, praestare vicem S., O., Ph. biti namestnik, nadomeščati koga, regi iusta Cu. izkaz(ov)ati zadnjo (poslednjo) čast; occ. izkaz(ov)ati, (po)nuditi (ponujati): hospitium Ph., honorem O., honorem debitum patri Ci., pietatem patriae Ci., benevolentiam alicui Ci., Cu., frequentiam atque officium alicui Hirt. v velikem številu se pokloniti komu.

3. javno (očitno, nazorno) (po)kazati ali izraziti (izražati): fidem Ci., L. zvestobo, hostes tantam virtutem praestiterunt C., namque eam voluntatem, quam exspectaram, praestiterunt Ci., vel magnum praestet Achillem V. naj se izkaže za drugega Ahila; refl.: victoria se praestet O.; večinoma s predik. acc. (po)kazati se, izkaz(ov)ati se: mens se praestitit invictam O., gravem se in amicitiā Ci., invictum se a labore Ci., se incolumem Lucr.

4. biti porok, porokovati, (za)jamčiti, (za)garantirati (za koga, kaj), zagotoviti (zagotavljati), biti odgovoren: alios, ceteros Plin. iun., Messalam Caesari Ci., (sc. Pompeium minime) periculum eorum praestare C. nikakor ne jamči za njihovo nevarnost, emptori damnum Ci. ali quidquid incommodi est in mancipio, id praestare debet venditor Ci. za škodo jamčiti = zagotoviti (zagotavljati) odškodnino, povrniti škodo, qui se nexu obligavit, is periculum iudicii praestare debet Ci. mora nase vzeti (prevzeti), in hac custodiā provinciae non se unum, sed omnes ministros imperi tui sociis et civibus et rei publicae praestare Ci. jamčiti (= biti odgovoren) ne le zase, ampak za vse podrejene uradnike, praestare dictum, vitium, invidiam, factum alicuius Ci., a vi Ci. za silo (nasilje), de re, de me Ci.; s finalnim stavkom: Plin. idr., praestari non potuit, ne … Cu. — Od tod adj. pt. pr. praestāns -antis, adv. praestanter (komp. praestantius, superl. praestantissimē)

1. odlikujoč se, odličen, izvrsten, imeniten, izboren, izreden, izjemen: Iuv., Lucr., Stat., Gell. idr., fides C., munus, corpus V., amor O., quid sapiente possit esse praestantius? praestantissimus civis Ci., praestantius (trdovratneje) odisse facit (haec passio) Cael., eloqui praestantissime posse Q., lichenas oris praestantissime vincere (odpravljati) Plin. (o nekem zdravilu); večinoma z abl.: homo gravitate et prudentiā praestatus Ci., praestantes virtute L., viri cum claritate tum usu belli praestantes N., virginibus praestantior omnibus Herse O.; z in z abl.: in armis praestantior quam in togā Ci., Plato in illis artibus praestantissimus Ci.; z loc.: Sil., Stat. idr., animi V., praestantissimus sapientiae T.; z inf.: non praestantior alter ciere viros V.

2. occ.
a) neutruden, neutrudljiv, neumoren, velik: labor Lucr.
b) delujoč, dejaven, učinkovit, učinkujoč: calamus praestantior odore Plin., praestantissima auxilia Plin.
c) occ. praestantissimus kot naslov poznejših cesarjev presvetli: Tert.

Opomba: Nenav. pf. praestavit, praestavimus Paul., Icti., praestarim Ulp. (Dig.); pt. pf. praestatus Plin.; inf. fut. pass. praestatum iri Pomp. (Dig.), praestitum iri Dig.; pt. pf. praestatus Plin., praestitus L., Prud., Paul. Nol.

prae-sūmō -ere -sūmpsī -sūmptum (prae in sūmere)

1. prej (si) vzeti (jemati), prej prevze(ma)ti: praesumptum diadema Cl.; occ.
a) prej zauži(va)ti: domi dapes O., praesumendo remedia munierat corpus T.
b) prej sne(ma)ti, prej (o)lupiti: pomorum quaedam … torrida praesumpto tegmine Cael.; metaf. prej uži(va)ti, prej (za)čutiti, prej storiti (delati), prej izvršiti (izvrševati), prej opraviti (opravljati), prej (po)rabiti, prej poseči (posegati) po čem: Vitellius fortunam principatūs inerti luxu praesumebat T., gaudium, laetitiam Plin. iun., supplicium in malos T., tempus sementibus Plin. čas prebi(ja)ti, tempus praesumitur Q. je prej porabljen, ingenium iudicio praesumitur Q. je močnejši kot razsodnost.

2. metaf.
a) prej si (za)misliti, vnaprej pomisliti (pomišljati), vnaprej razmisliti (razmišljati, razmišljevati), prej si predstaviti (predstavljati), predpostaviti (predpostavljati), prej si predočiti (predočevati), prej se zavesti (zavedati), domnevati, domišljati si, pričakovati: Sen. ph. idr., ut animo praesumpserat Val. Max., eo graviorem sub magno duce militiam Iust., populus fortunam utriusque praesumeret T., spe praesumite bellum V. predočujte si vojne upe, multa temere sperata atque praesumpta Aur. mnoge smele nade in domneve, praesumpta opinio Q. preusvojeno (vnaprej sprejeto, vnaprej izoblikovano) mnenje, predsodek, praesumpta suspicio Q. preusvojen (vnaprej izoblikovan) sum; z dvojnim acc.: se innocentem Ap.; z ACI: Val. Max., Aur. idr., praesumptum habeant, quotiens fugas et caedes iussit princeps, totiens grates deis actas T., praesumptum est … Icti. obstaja predsodek, da … ; v pass. z NCI: suspectus esse praesumitur, quod … Paul. (Dig.).
b) abs. (preveč) drzen biti, preveč drzniti se, predrzen biti, preveč si upati: in medio magnatorum non praesumas Vulg.

praesūmptiō -ōnis, f (praesūmere)

1. vnaprejšnje (zgodnje) uživanje, vnaprejšnja (zgodnja) poraba: cassa Ap., rerum, bonae famae Plin. iun.

2. (kot ret. t.t.) = gr. πρόληψις vnaprejšnji odgovor (na pričakovane ugovore): Q.

3. domneva(nje), pričakovanje, up(anje): contra praesumptionem suam Iust., sed nec exercitus eius alia quam regis animorum praesumptio fuit Iust., multum dare praesumptioni Sen. ph.; occ. domišljija, domišljava, predstava, utvara, dozdeva, dozdevek, domneva, predpostavka, preusvojeno (vnaprej določeno, vnaprej sprejeto, vnaprej izoblikovano) mnenje, predsodek, presúmpcija: Tert., contra vesanam eorum praesumptionem Ap., praesumptiones opinionum Aug.

4. (pre)drznost, nesramnost, smelost, trdovratnost, prevzetnost: Tert., mirā contra plagarum dolores praesumptione munitus Ap., obfirmatus summā praesumptione Ap.

praeter-eō -īre -iī (-īvī) -itum (praeter in īre)

I.

1. iti mimo (česa), preiti (prehajati): Pl., O., H., Cat., Tib. idr., praeteriens Ter. mimogrede; tudi pren.: praeteriens oppidum compilavit Ci. kar tako mimogrede; z acc.: Pl., H., Sen. ph. idr., hortos, domum Ci., tumulum Cu., adversarios N.; pren.: trans Ciliciam praeterit Cu. se razteza ob Kilikiji, quasi praeteriens satis faciam universis Ci. mimogrede (v govoru); occ. teči mimo česa: flumina ripas praetereunt H.

2. (časovno) preiti (prehajati), preteči (pretekati), miniti (minevati): Pl., T., Ambr. idr., praeterit aestas V., hora O.; poseb. pt. pf. praeteritus 3 pretekel, minul, prejšnji, nekdanji: O., V., H., Lucr., Q. idr., tempus Ci., Corn., Lact., aetas Ci., nox Pr., diebus decem praeteritis Varr. ko je preteklo deset dni, po preteku desetih dni, praeteritā die C. ko je rok potekel, in praeteritum (sc. tempus) Plin., Plin. iun., Suet. za (glede na) preteklost (naspr. in futurum) = ad praeteritum Sen. ph., viri praeteriti Pl. nekdanji, (že) umrli, (že) pokojni; tempus praeteritum (kot gram. t.t.) Q. pretekli čas, preteklost; subst. praeterita -ōrum, n
a) kar je preteklo, pretekle reči (stvari), preteklost, prošlost: praeterita mutare non possumus Ci., praeterita se Diviciaco fratri condonare dicit C.
b) prejšnji (predhodni) dogodki, prejšnje (predhodne) dogodbe: Vell.

3. metaf. preskočiti (preskakovati), molčati o čem, zamolč(ev)ati kaj, ne omeniti (omenjati) česa, ne povedati česa, ne govoriti o čem, pustiti (puščati) neomenjeno, ne vzeti (jemati) v poštev (ozir, misel), ne upoštevati, izpustiti (izpuščati), pustiti (puščati) vnemar: Ter., H., Plin., Vell. idr., non est praetereunda gravitas Lacedaemoniorum N., te quoque praetereo O., praetereo illa, quae praetereunda sunt Ci., praeterire aliquid silentio Ci. v govoru ne omenjati, nulla pars orationis silentio praeteriretur Cu. ni ostal brez glasne pohvale, nullum genus crudelitatis praeterire Ci. nobene vrste krutosti ne pustiti (puščati) ob strani, de Apollonio praeteriri potest Ci., nec praeteribo (z ACI) N.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praetereo, quid tum sit actum Ci.; subst. praeterita -ōrum, n
a) izpuščene (neomenjene) stvari (reči, zadeve) se imenujejo svetopisemske kroniške knjige, ker prinašajo tisto, kar ni omenjeno v knjigah kraljev: Hier.
b) nihil in praeteritis relinquere Ci. nobene točke (njihovih naukov) ne pustiti neosvetljene = osvetliti vsako točko; occ.
a) (pri branju ali pisanju) kaj preskočiti (preskakovati), izpustiti (izpuščati): praetereas, si quid non facit ad stomachum Mart., syllabas Suet.; odtod o cenzorju, ki v senatu med branjem imenika senatorjev po cenzu koga za kazen izpusti, zaradi česar je bil tisti izključen iz senata: quattuor praeteriti sunt L.
b) opustiti (opuščati) kaj, ne storiti (narediti) česa, pozabiti (pozabljati): quae faenisices praeterierunt Varr.; z inf.: dicere Pl., sciscitari Ap.; za zanikanim glag.: praeterire non potui, quin scriberem C., Ci. ep. nisem mogel mimo, da ti ne bi pisal = na vsak način sem ti moral pisati.
c) pri delitvi daril, dediščin, služb idr. koga prezreti (prezirati), vnemar pustiti (puščati), pozabiti (pozabljati), zapostaviti (zapostavljati), ne (z)meniti se za koga, ne upoštevati koga: Pl. idr., populus solet nonnumquam dignos praeterire Ci., me quoque Romani praeteriere patres O., filium fratris (v oporoki) Ci., Philippus et Marcellus praetereuntur C. ne dobita ničesar.
d) uiti čemu, izogniti se čemu: nescis, quid mali praeterieris Ter.

4. impers. praeterit me ni mi znano, ne vem; z ACI: hoc te praeterit (ne veš) illud spectari solere Ci. —

II.

1. preteči (pretekati), prehite(va)ti koga: euros O., acri gaudet equo iamque hos cursu, iam praeterit illos V., praeterita est virgo O.

2. metaf. preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): Varr., Vell. idr., iustum praeterit ira modum O., virtus tua alios praeterit O.

Opomba: Fut. praeteriet: Vulg., praeterient: Vulg.

praeteritiō -ōnis, f (praeterīre)

1. mimohod (o času), minevanje, pretek(anje): per temporis praeteritionem aut adventum Aug.

2. preskok, prezrtje: poena praeteritionis Cod. I.; kot ret. figura (= gr. παράλειψις): M.

praeter-quam, adv. (ixpt. praeter in quam „d(a)lje kot“ =) razen, izvzemši, z izjemo: Ter., nullum praemium postulo praeterquam huius diei memoriam sempiternam Ci., frumentum omne praeterquam quod secum portaturi erant C., sine doloribus praeterquam quos ex curatione capiebat N.; pred kavzalnimi stavki = razen tega da: praeterquam quod Quinctio ita placeret, et ipse existimabat classem exspectandam L.; prim.: oppugnatio vi ac virtute ducis, intestinā etiam proditione adiuta L.; pred kondicionalnimi stavki: praeterquam si razen če: Plin.; pleonast. praeterquam quod … praeterea Ci. Prim. praeter.

praetextātus 3 (praetexta)

1. odet ali ogrnjen s pretéksto (s škrlatnoobrobljeno (bagrenoobrobljeno) togo), oblečen v pretéksto, v pretéksti: Iuv., Cat., Mart., Sen. ph., Suet., Vell. idr., filius Ci. (prim. praetexta pod prae-texō); od tod cum praetextatus (= deček) Archias esset Ci., iuniores ab annis septendecim et quosdam praetextatos scribunt L., cur non sumus praetextati? Ci. v preteksti = v pražnji (praznični, boljši, svečani) obleki, praetextata aetas Gell. starost manj kot 17 let, amicitia Mart. iz (od) otroških let (detinstva, otroštva).

2. metaf. „ki (kar) se mora skrivati (prikrivati, zakrivati)“ = nesramen, nespodoben, nemoralen, obscen, grd: mores Iuv., verba Suet., Macr., Gell.

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

prae-valeō -ēre -uī (prae in valēre)

1. (pre)mnogo (zelo veliko) premoči, zelo močen (močan, mogočen) biti, veliko moč imeti; nav. pt. praevalens -entis zelo močen (močan) (naspr. infirmus): Q., Suet., Cels., Vell. idr., equus Cu., iuvenis, populus L.; occ. kot medic. t.t. posebno delujoč, učinkovit, učinkujoč, pomagljiv: contra serpentium ictūs Plin., ad vitia sananda Plin.

2. biti močnejši, imeti premoč, imeti večjo veljavo, več premoči, več (ob)veljati, biti prevladujoč, biti pretežen, imeti prednost, pretehtati, prevladati (prevladovati): praevaluit pars, quae supplicium decernebat T., praevalent illicita T. kar ni dovoljeno, bolj mika, praevaluit sententia Caepionis Plin. iun., pugnā equestri praevalere T. zmag(ov)ati v konjeniški bitki; toda: virtute semper praevalet sapientia Ph. premore več kot krepost; z dat.: quae (sc. mala) etiam pravalent bonis Lact.

prae-vertō -ere -vertī -versum, stlat. prae-vortō -ere -vortī -vorsum (včasih dep.) (prae in vellere) naprej (navzpred) obrniti (obračati), od tod

I. postaviti (postavljati) kaj pred (nad) kaj, da(ja)ti prednost čemu, prej se lotiti (lotevati) česa, prej vzeti (jemati) v roke kaj, prej zače(nja)ti (vršiti, opraviti (opravljati)) kaj, prej (po)skrbeti za kaj, v pass. tudi več veljati, prednost imeti pred kom, čim: Gell., Tert. idr., incidi in id tempus, quod iis rebus … praevertendum (prej obravnavati) est Ci., si vacas animo neque habes aliquid, quod huic sermoni praevertendum putes Ci., nec posse bello praeverti quidquam L., ut bellum praeverti sinerent L., aliud, quod magis instaret, sibi praevertendum esse dixit L., ne me uxorem praevertisse dicant prae re publicā Pl. da sem dal soprogi prednost pred državo. —

II.

1. preiti (prehajati), preteči (pretekati), prehite(va)ti koga: Cat., Stat. idr., cursu pedum praevertere ventos V., equo ventos V., fugā praevertitur Hebrum V.

2. metaf.
a) prestreči (prestrezati, prestregati) kaj, v prestrego pri(haja)ti, uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), preprečiti (preprečevati), ovreti (ovirati), spodnesti (spodnašati); z dat.: huic rei praevertendum existimavit, ne … C.; trans.: Sen. tr., Sil., Amm. idr., pulchre praevortar viros Pl., praevertunt me fata O., quorum usum opportunitas praevertit L., praevertere aliquid celeritate S. fr., tristia leto Lucan.; pesn.: abolere Sychaeum incipit et vivo temptat praevertere amore iam pridem resides animos V. izbrisati ji Siheja iz spomina in ji z novo ljubeznijo ugonobiti duševni mir; absol.: mors praeverterat Gell.
b) prej (pred kom) vzeti (jemati): poculum Pl. — Kot dep. med. prae-vertor -vertī (le v obl. izpeljanih iz prezentovega debla)

1. prej se napotiti, prej odriniti, prej oditi (odhajati), prej se odpraviti (odpravljati) kam: in Thessaliam L., in Armenios T.

2. metaf.
a) prej svojo pozornost obrniti (obračati) kam, raje svojo pozornost usmeriti (usmerjati) na kaj, prej (raje) se posvetiti (posvečati) čemu: Col., Plin., Plin. iun., Q. idr., illud praevertamur, quod … H., ad id praevertar, quod rei sumus Ci., praeverti ad Satibarzanem opprimendum Cu., in illos praevertentur Ca. fr., ei rei primum praevorti volo Pl.; v tem pomenu tudi act.: si quando ad interna praeverterent, discordias consulum … memorabant T.
b) posebej (pred vsem drugim, raje) se pečati (baviti, ukvarjati) s čim, raje opraviti (opravljati) kaj, raje delati (početi) kaj, raje (bolj) (po)skrbeti za kaj, (raje) se vda(ja)ti (preda(ja)ti) čemu; z dat. in acc.: rei mandatae praevorti decet Pl., hoc praevortar primum Pl., si quid dictum est per iocum, non aequum est id te serio praevortier (= praevorti) Pl. da sprejmeš (vzameš, jemlješ) za resnico, in rem quod sit, praevortaris Pl., cave pigritiae praevortier Pl. nikar se ne predaj lenobi.