Franja

treffen (traf, getroffen)

1. zadeti; jemanden (bestürzen) prizadeti; Vorwürfe: leteti na

2. (begegnen) srečati (koga), treffen auf naleteti na (koga/kaj), Sport srečati se z; sich treffen srečati se, öfter: srečavati se

3. sich treffen primeriti se; sich gut treffen biti kot nalašč

4. es gut treffen dobro naleteti; es gut getroffen haben biti na dobrem; ein Abkommen treffen dogovoriti se, sporazumeti se; Anordnungen treffen odrejati, odrediti; Anstalten treffen zu pripravljati se na; eine Auswahl treffen izbirati, izbrati; ihre Blicke treffen sich srečata se s pogledi; eine Entscheidung treffen odločiti se, sprejeti odločitev; eine Vereinbarung treffen dogovoriti se, sporazumeti se; Vorbereitungen treffen für pripravljati se na; Vorsorge treffen poskrbeti (za); wie es sich so trifft! kakšno naključje!

treiben (trieb, getrieben)

1. Tiere: gnati, nagnati, naganjati; bei der Jagd: goniti; Menschen: gnati, spraviti, in den Tod: pognati, in Raserei usw.: spraviti (v); einen Ball ins Tor: zabiti (žogo v vrata)

2. irgendwohin, Medizin Blut in die Adern: potisniti, potiskati; einen Nagel ins Holz: zabiti; etwas in die Haut usw.: zadreti (si); einen Menschen (antreiben) priganjati; Preise: (prekomerno) zviševati; Technik gnati, poganjati; Technik potisniti, potiskati; Metalle: taniti

3. Agronomie und Gartenbau Pflanzen: siliti

4. ein Handwerk, Gewerbe: ukvarjati se z; (machen) počenjati, početi; [Mißbrauch] Missbrauch treiben mit zlorabljati (kaj); Scherz treiben mit uganjati norčije z; Spionage treiben vohuniti; Spott treiben mit norčevati se iz; sein Unwesen treiben uganjati grdobije/zločine

5. es treiben: es toll treiben noreti; es arg treiben početi grde reči, noreti; es zu bunt treiben preveč si privoščiti; es mit jemandem treiben spolno občevati (s kom)

6. intransitiv auf dem Wasser: lebdeti (v vodi), plavati (na vodi); Pflanzen: poganjati, brsteti; Teig: vzhajati; [Schiffahrt] Schifffahrt Schiff vor Anker: orati (sidro orje); Technik Metallurgie napihavati se

tremble² [trembl] neprehodni glagol
tresti se, drgetati, drhteti, trzati (at, from, with od)
figurativno trepetati; prhotati, frfotati
figurativno plašiti se, biti (nekoliko) v skrbeh, v strahu, v negotovosti; vznemiriti se

to tremble with anger tresti se od jeze
to tremble all over, to tremble in every limb tresti se po vseh udih
to tremble in the balance figurativno kolebati, biti v negotovosti
his life trembles in the balance njegovo življenje visi na nitki, je v skrajni nevarnosti
to tremble for s.o., for one's safety trepetati za koga, za svojo varnost
I tremble to think what might have happened groza me je pomisliti, kaj bi se bilo lahko zgodilo
prehodni glagol
stres(a)ti

treme-faciō -ere -fēcī (ixpt. tremere in facere) povzročiti (storiti), da se kdo ali kaj trese, (s)tresti, stres(a)ti, potres(a)ti, pretres(a)ti: Arn., Cl. idr., Iuppiter nutu tremefecit Olympum V., Lernam V., se gravido corpore Poeta ap. Ci.; pass. treme-fīō -fierī -factus sum (s)tresti se, (vz)trepetati, vzdrhte(va)ti, zadrhte(va)ti, (za)drgetati, vzdrgeta(va)ti: tremefactus uterque est polus O., compuncti et tremefacti Aug., necesse fuit tremefieri peccatores Cass.

trepidō -āre -āvī -ātum (trepidus)

1. capljati, cepetati, utripati, sem in tja se obračati, preobračati se, nemirno se gibati, biti nemiren, bati se, plašiti se, biti plašen (boječ), strahoma početi kaj: avis laqueo capta trepidat O., nudos quatit (sc. Icarus) lacertos et trepidat O., pennā fugiunt trepidante columbae O. z vihravim frfotanjem, strepitu trepidante equo L. ker se je plašil, pectus trepidat O. utripajo, exta trepidantia O. utripajoče, aqua (lympha) trepidat per rivum H. hiti, urno žubori, trepidant flammae H. brlijo, plapolajo; pren.: trepidavit aetas octavum claudere lustrum H. je hitela (se ji je mudilo) končati.

2. metaf.
a) biti neodločen, omahovati, kolebati, obotavljati se, pomišljati se: inter fugae pugnaeque consilium L., per alia atque alia consilia trepidans L., inter scelus motumque T.; z acc. = bati se, plašiti se česa, biti v strahu pred čim: occursum amici, arundinis umbram Iuv., lupos Sen. tr., divina praesagia Ap.; z inf. = obotavljati se, bati se: ne trepidate meas defendere naves V., non tu certae trepidas occurrere morti Stat., nec trepidat sacram spectare formam lumine lubrico (s pohotnim očesom) Prud., non trepidat calumniari Aug., quo transire trepidabam Aug.; s finalnim stavkom = bati se: trepidat, ne suppositus venias Iuv.
b) α) (plašno) tekati sem in tja, pretekati, vseprek hiteti, begati, vihrati, dirjati, rojiti: trepidare et concursare C., trepidari sentio et cursari rursum prorsum Ter., vigiles excitati tumultuari, trepidare, moliri portam L., prout sonuit acies, terrent trepidantve T., haud decoro proelio trepidare L., Romani trepidare ad arcem S. so hiteli vsevprek, ad arma L., circa signa L. v prvih vrstah omagovati, victi mures trepidant circum cavos Ph. tekajo okoli, trepidabant circa advenam L. so tekali okoli … , so obsipali … ; poseb. z abl. causae: trepidare metu V. ali formidine O. β) (od) veselja hiteti, biti nagel, poskakovati: hic neque more probo videas nec voce serenā ingentes trepidare Titos Pers., trepidare laetitiā Arn.; impers.: totis castris trepidatur C. v vsem taboru je zmešnjava (metež), cel tabor je na nogah. γ) occ. biti zmeden, biti zbegan, biti razburjen, biti vznemirjen: vides trepidantem morte futurā O., ut ille trepidabat, ut festinabat Pl. Od tod adj. pt. pr. trepidāns -antis razburjen, vznemirjen, nemiren, zmeden, zbegan: promissis immodicus, ut natura trepidantium est T.; adv. trepidanter plašno, boječe: trepidanter effari Suet., omnia trepidantius timidiusque agere C.

tréskati (-am) | tréščiti (-im) imperf., perf.

1. tuonare

2. pren. strepitare, far rumore; tuonare

3. sbattere (della porta)

4. battere (contro):
toča je treskala po šipah la grandine batteva sui vetri

5. piombare, stramazzare

6. tr. scaraventare, lanciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z oblakov treščiti na tla mettere (finalmente) i piedi a terra, scendere dalle nuvole
treščiti koga po glavi menare un colpo in testa a qcn.
treščiti koga na cesto sbattere qcn. sulla strada; licenziare qcn. in tronco
kaj mu je treščilo v glavo? ma cosa gli è preso? cosa gli è venuto in mente?

treten (trat, getreten) stopiti, stopati; hinein: vstopiti, vstopati, hinaus: izstopiti, izstopati, über: prestopiti, prestopati; mit den Füßen: hoditi po (čem), pohoditi (kaj), teptati, poteptati; (einen Fußtritt geben) brcniti, brcati; eine Delle: z brco narediti; Geflügel, Federwild: spraviti se na (der Hahn tritt die Henne petelin s spravi na kokoš); sich etwas treten in den Fuß usw.: zadreti si v nogo;
auf: auf die Zehen treten stopiti na prste; auf jemandes Seite treten postaviti se na stran (koga); auf das Gas(pedal)/die Kupplung treten pritisniti na plin/sklopko;
durch: eine Spur durch etwas treten shoditi potko/sled po;
gegen: treten gegen etwas brcniti v (kaj);
hinter: hinter die Wolken treten Sonne: skriti se za oblake;
in: in die Pedale treten poganjati pedale; Samen usw.: in die Erde treten zahoditi (seme v zemljo); in Erscheinung treten pojaviti se, pokazati se; in den Stand der Ehe treten stopiti v zakonski stan; in einen Streik treten začeti stavkati; in Verbindung treten mit povezati se z, navezati stike z;
nach: treten nach brcati v/poskusiti brcniti (koga, kaj);
über: übers Ufer treten [Fluß] Fluss: prestopiti bregove;
von: von einem Fuß auf den anderen treten prestopati se; sich den Schmutz von den Schuhen treten obrisati si čevlje;
zu: zur Seite treten stopiti vstran, figurativ umakniti se; zu Tode treten poteptati; kürzer treten figurativ omejevati se, omejiti se

tréti (trèm)

A) imperf.

1. schiacciare, tritare:
treti lešnike, orehe schiacciare le nocciole, le noci
treti sol v možnarju pestare il sale nel mortaio

2. strofinare, sfregare:
treti otrple mišice strofinare i muscoli irrigiditi

3.
treti konopljo scavezzare, fiaccolare la canapa
treti lan scotolare il lino

4. pren. gravare, soffocare, assillare:
tarejo ga dolgovi è gravato dai debiti
tre ga skrb za otroke è preoccupato per i figli
treti revščino fare la fame, vivere in miseria, nelle ristrettezze, nell'indigenza
znati kaj več kot hruške peči in orehe treti sapere un sacco di cose, essere bravo in tante cose

B) tréti se (trèm se) imperf. refl.

1. aderire (stretto)

2. pren. (gnesti se) pigiarsi, accalcarsi; brulicare:
ljudje so se trli v kino la gente si accalcava davanti al cinematografo
(s smiselnim osebkom v rodilniku) na obali se tre turistov sulla costa c'è calca di turisti

C) tréti si (trèm si) imperf. refl.
treti si glavo preoccuparsi

trêve [trɛv] féminin, militaire, politique premirje; figuré mir, odmor, prestanek, oddih, počitek; sans

paix ni trêve brez miru
trêve de discussions! dovolj (je bilo) govorjenja!
trêve de cérémonies! trêve de compliments! dovolj (brez, nobenih) ceremonij, komplimentov!
trêve de plaisanterie! šalo ob stran! pustimo šalo!
faire trêve à quelque chose začasno nehati s čim, prekiniti kaj
(histoire) trêve de Dieu prenehanje sovražnosti, bojev na ukaz Cerkve
trêve des confiseurs (familier) tradicionalna ustavitev politične, diplomatske dejavnosti za novoletne praznike
sa maladie ne lui laisse pas de trêve njegova bolezen ne popusti niti za trenutek
n'avoir ni paix ni trêve ne imeti niti trenutka oddiha, miru
demander, accepter, établir, signer, violer une trêve prositi za, sprejeti, skleniti, podpisati, prekršiti premirje
ne pas avoir, ne pas laisser de trêve ne imeti miru, ne pustiti pri miru

tŕg mercado m ; plaza f de mercado; mercado público

glavni (živilski) trg plaza f mayor (de mercado)
pokrit trg mercado cubierto
denarni (domači, notranji, svetovni, kreditni) trg mercado monetario (nacional, interior, internacional, de crédito)
mesni (sadni, zelenjavni, perutninski, živinski, ribji) trg mercado de la carne (de ftutas, de verduras, de aves ali de la pluma, de ganado, de pescado)
trg za volno mercado m lanero (ali de lanas)
starinarski trg mercado de objetos viejos, (v Madridu) el Rastro
trg s sužnji mercado de esclavos
žitni trg mercado de cereales (ali de trigos)
Skupni trg Mercado Común
dovoz na trg, oskrba trga abasto m del mercado
obilno (pičlo) založen trg mercado abundante (escaso)
iti na trg ir al mercado
odpreti trg za kaj abrir mercado a a/c
preplaviti trg inundar el mercado
priti na trg (fig) ser puesto a la venta
vreči, dati na trg lanzar al mercado
zriniti, odstraniti s trga eliminar del mercado

tŕgati déchirer, rompre ; (cvetlice, sadje) cueillir ; (grozdje) vendanger, faire les vendanges

trgati se se déchirer, se trouer
trgati se za kaj s'arracher quelque chose, se disputer quelque chose
trga me po vseh udih j'ai des tiraillements dans tous les membres, j'ai des rhumatismes
trga me po ušesih j'ai des douleurs d'oreilles, j'ai mal aux oreilles

tŕgati (-am)

A) imperf.

1. strappare, stracciare, lacerare, squarciare, spezzare:
trgati papir, knjigo stracciare la carta, il libro
trgati tkanino lacerare, strappare la stoffa
trgati verigo spezzare la catena
veter trga oblake il vento squarcia le nubi

2. logorare, consumare:
trgati čevlje logorare le scarpe

3. cogliere; strappare:
trgati cvetove, sadje cogliere i fiori, la frutta
trgati plevel strappare le erbacce
trgati komu knjigo iz rok strappare il libro dalle mani di qcn.
trgati očeta družini strappare il padre alla famiglia

4. (odtegovati) dedurre, detrarre, ritenere, defalcare:
trgati komu petino plače ritenere, dedurre un quinto della paga a qcn.

5. impers. avere forti dolori, fitte:
trga jo v križu ha forti dolori alla schiena
pren. trgati srce strappare il cuore
trgati ušesa rompere i timpani
trgati živce spezzare i nervi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. trgati čevlje po hribih vivere in montagna
pren. trgati hlače v pisarni lavorare come impiegato, fare il travet
pren. trgati hlače po šolskih klopeh andare a scuola; scaldare i banchi
trgati masko z obraza smascherare qcn.
pren. trgati komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
trgati verige suženjstva spezzare le catene della schiavitù

B) tŕgati se (-am se) imperf. refl.

1. spezzarsi, rompersi

2. stracciarsi, lacerarsi, strapparsi

3. liberarsi:
trgati se z verige liberarsi delle catene

4. staccarsi (da); lasciare, abbandonare:
trgati se s svoje zemlje lasciare la terra natia

5. staccarsi

6. accapigliarsi, azzuffarsi; litigare

7.
trgati se za koga, za kaj adoperarsi per ottenere qcs.; concorrere a qcs.; allettare
trgati se za renomiranega strokovnjaka allettare il tecnico affermato
trgati se za direktorsko mesto concorrere al posto di direttore
stavki so se mu trgali iz ust parlava con frasi mozze
srce se mi trga (od žalosti) (dal dolore) mi si spezza il cuore

C) trgati si (-am si) imperf. refl. pren.
trgati si od ust togliersi di bocca

tŕgati rasgar; desgarrar ; (cvetlice, sadje) coger

trgati grozdje vendemiar
trgati na kose despedazar, hacer pedazos
trgati se za kaj disputarse con ahinco a/c
trgati se za koga (fig) fam rifarse a alg
trga me po vseh udih tengo dolores en todos los miembros
trga me po ušesih tengo dolor de oídos
trgati se (o blagu) desgarrarse, rasgarse

trgati hlače v šolskih klopeh frazem
(hoditi v šolo) ▸ koptatja az iskolapadot
Kaj vse so že napovedovali, odkar sem nehal trgati hlače v šolskih klopeh. ▸ Mi mindent jelentettek már be, mióta befejeztem az iskolapad koptatását.

trî m, ž, s štev. trije, tri, rod. tríju, daj., mest., orod. tríma, tož. trî: tri prijatelja, tri žene, tri pisma; donosim vam pozdrave od triju vaših prijatelja; bez vas triju lako ćemo; popio je čašu mlijeka sa tri jaja na umak; došla su tri momka; ovdje rade tri žene; na stolu leže tri pisma; došli su predstavnici triju gradova; daj to trima djevojkama; vidim tri mladića; razgovarao sam sa trima ženama = sa tri žene; uraditi nešto na tri ćoška narediti kaj narobe

trial [tráiəl]

1. samostalnik
poskus (of z)
preskus, preizkušnja; skušnjava; nadloga, nesreča, udarec usode
tehnično poskus, eksperiment
pravno sodna preiskava, sodni postopek, proces, glavna razprava; obtožba
britanska angleščina popravni izpit

trial by jury razprava pred porotnim sodiščem
by trial and error tipaje
the trials of life preskušnje v življenju
by way of trial za poskus, poskusno
trial trip poskusna vožnja; poskusno potovanje z ladjo
a trial run on a car poskusna vožnja z avtom
to be on trial to stand on trial biti obtožen, biti pred sodiščem
he is on his trial zaslišujejo ga
to bring s.o. up for (ali to) trial postaviti koga pred sodišče; (ob)tožiti koga, začeti tožbo proti komu
to be a great trial to s.o. figurativno hude skrbi, sive lase komu delati
I will give it a trial to bom preskusil
to make (a) trial of s.th. napraviti poskus s čim, preizkusiti kaj
to make trial of s.o.'s loyalty postaviti koga na preskušnjo glede njegove zvestobe
to put to (ali on) trial postaviti pred sodišče
he is on his trial for theft obtožen je tatvine
the radio upstairs is a trial to us radio nad nami nam gre na živce

2. pridevnik
poskusen
pravno preiskovalen, zasliševalen

trial balance ekonomija poskusna bilanca
trial balloon poskusni balon; vojska balon, ki kaže smer vetra
trial fire vojska poskusno streljanje
trial flight aeronavtika poskusen polet
trial match šport izločilno tekmovanje (tekma)
trial order ekonomija poskusno naročilo
trial run poskusna vožnja

tribuō -ere -uī -ūtum (gl. tribus)

I.

1. deliti, razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati), razvrstiti (razvrščati), razporediti (razporejati), starejše razredíti (razrejevati): in tempora Ci., rem in partes Ci.

2. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati) med koga, razda(ja)ti: pecunias T., equitibus sesceni denarii tributi Cu. —

II.

1. dodeliti (dodeljevati), podeliti (podeljevati), podariti (podarjati), dati (dajati), darovati komu kaj: lex omnis aut adimit aut tribuit Q., suum cuique Ci., alicui beneficia tribuere (izkazovati) N., bene meritis praemia C., munus, dona O., dona talia nulli Ph., secundam (sc. partem praedae) mihi Ph.

2. metaf. podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), dati (dajati), izkazati (izkazovati): vocabula monti O. gori dati ime, poimenovati goro, nomina sibi deorum O. nade(va)ti si imena bogov, vzde(va)ti si božanska imena, terris pacem O., tribuam tibi turis honorem O. božjo čast, alicui dignitatem, honorem C., alicui misericordiam Ci., alicui laudem Ci. ali laudes Pr. dajati hvalo, hvaliti, alicui gratiam Ci. zahvaliti (zahvaljevati) se, veniam alicui T., vitam Lucan. pustiti (puščati) komu življenje, voluntatem beneficiis C. izkazati (izkazovati), (po)kazati, silentium orationi Ci., alicui testimonium egregiae virtutis Ci., gloriam fortuna tribuet Ph., quom igitur rerum ortum tribuis naturae, detrahis deo Lact.

3. occ.
a) prizna(va)ti, dopustiti (dopuščati), prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), dovoliti (dovoljevati), pritegniti (pritegovati, pritezati), prista(ja)ti na kaj, ugoditi (ugajati) komu: quod cum Pompeius et rei publicae et amicitiae tribuisset C., alicui priores partes Ci., aliquid valetudini Ci., alicui multum, omnia (plus, plurimum) tribuere Ci. zelo (bolj, najbolj) čislati koga, veliko (vse, več, največ) staviti na koga, plurimum iudicio tuo tribuo Ci., alicui libentissime Ci. ugoditi (ugajati), biti na uslugo, in vulgus Ci. biti uslužen do vseh. Z zanikanim finalnim stavkom: quos ne tradam, maioribus eorum tribuendum puto T.
b) pripisati (pripisovati), prisoditi (prisojati), šteti komu kaj v (za) kaj, vzeti (jemati), imeti kaj za kaj, zvrniti (zvračati): namque eam esse consuetudinem regiam, ut casus adversos hominibus tribuant, secundos fortunae suae N., id virtuti hostium C.; s predik. dat. neque hoc illi quisquam tribuebat superbiae N.; brez obj.: ne suae magnopere virtuti tribueret C. naj ne pripisuje svoji hrabrosti, naj se ne sklicuje na svoj pogum; pass.: quod illi tribuebatur ignaviae Ci., cum eam observantiam officio tribui (da se izkazuje, da velja) viderent N., id suae culpae non debere tribui C. da se to ne sme šteti njemu v krivico.
c) (čas) posvetiti (posvečati) čemu, porabiti (porabljati) za kaj: tempus conviviis Ci., ut tempora aut litteris aut rei publicae tribueret N., XI dies comitiis perficiendis C.

trick² [trik] prehodni glagol
prevarati; prelisičiti, oslepariti, ogoljufati; zapeljati, zavesti (into doing koga da kaj naredi)
pretentati; zvabiti v past; za norca imeti, za nos vleči, zagosti jo (komu)
neprehodni glagol
goljufati, slepariti, živeti od goljufije

to trick s.o. out of s.th. opehariti, oslepariti koga za kaj
to trick off (out, up) okrasiti, nakititi; prirezati, pristriči

trifle away prehodni glagol
razsipavati z, zaman tratiti, zapravljati

to trifle away one's time čas zapravljati
to trifle away one's fortune on s.th. tratiti svoje premoženje za kaj

trinciare v. tr. (pres. trincio) razrezati na koščke, trakce; ekst. rezati (tudi pren.):
trinciare qcs. col coltello kaj razrezati z nožem
trinciare l'aria coi gesti pren. mahati z rokami po zraku
trinciare giudizi su qcn., su qcs. modrovati, izrekati prenagljene sodbe o kom, o čem
trinciare i panni addosso a qcn. pren. koga obirati, obrekovati