Franja

Zadetki iskanja

  • že already; as early as; yet

    ona je tu že 5 dni she has been here for 5 days
    že 2 uri delam I have been working for 2 hours
    že leta 1930 as early as 1930, as long ago as 1930
    že 30 let as long as 30 years
    že včeraj as early as yesterday
    že pred enim letom as far back as a year ago
    že drugi (naslednji) dan the very next day
    že zgodaj zjutraj already by the early morning
    že v 15. stoletju as far back as the 15th century
    že samó zaradi tega simply (ali just, only) for this reason
    že sama misel the very idea, the mere thought
    je mati že doma? is Mother (back) home yet!
    je časopis že prišel? has the newspaper come yet?
    ali je že tako pozno? is it as late as that?
    imam že (tako) dosti dela I have enough to do as it is, pogovorno I've got my hands full already
    kaj je že rekel? what was that (ali it) he said?
    že dvakrat sem mu rekel (povedal) I have told him twice already
    moraš že iti? must you be going (ali go) so soon (ali already)?
    dan je že it is daylight already
    (do) takrat bo že dan it will be daylight (ali the sun will be up) by then
    koliko časa si že tu? how long have you been here?
    kako dolgo ga že poznaš? how long have you known him?
    kako dolgo ste že v Sloveniji? how long have you been in Slovenia?
    vrnil se je že včeraj he was already back yesterday
    pismonoša bi že moral biti tu the postman ought to be here by now
    on bi mi bil moral že davno odgovoriti he ought to have answered me long ago
    moral je že oditi he must have gone by now (ali by this time)
    vam že strežejo? (v trgovini) (ste že postreženi?) are you being attended to?
    si že (sploh kdaj) bil v Parizu? have you ever been in Paris?
    to je že res, toda... that's very true, but..., that's all very well, but...
    on že ve zakaj! he knows why all right!
    o, že razumem! oh, I see!, pogovorno I get it!
  • žé adv.

    1. già; ormai:
    tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
    vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

    2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
    že ime vse pove il solo nome dice tutto
    že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

    3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
    bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

    4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
    prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
    to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

    5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
    zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

    6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
    daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
    ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
    jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

    7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
    kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

    8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
    piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

    9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
    kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

    10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
    iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

    11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
    ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
    bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

    12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
    kdo ga že išče chi è che lo cerca?
    kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

    13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
    naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

    14. že ... kaj šele già... figurarsi:
    že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

    15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
    že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
    kruha bo že il pane non ci mancherà
    kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
    kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
    kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela
  • žéjati

    žeja me I thirst, I am thirsty (po for); figurativno (hrepeneti) to long for, to thirst for, to thirst after
  • žéjati (-am) imperf.

    1. impers. aver sete;
    hudo me žeja ho una sete da morire
    žejati po, žejati česa aver bisogno di, desiderare
    danes ljudi žeja po razvedrilu oggi la gente ha bisogno di svago

    2. far venire la sete:
    slane jedi žejajo i cibi salati fanno venire la sete
  • žéjen (-jna -o) adj.

    1. assetato, sitibondo:
    biti žejen kot žolna, kot duša v vicah avere una sete del diavolo

    2. pren. arido, bisognoso d'acqua:
    žejna polja i campi aridi

    3. pren. assetato, desideroso, bramoso:
    žejen resnice, pravice assetato di verità, di giustizia
    pren. prepeljati koga žejnega čez vodo eludere le richieste di qcn. ricorrendo a mille cavilli
  • želéti to desire, to want; to wish; to be desirous (of), to long for

    zelo želéti to long, to yearn, to thirst, to crave, to hunger (after), to be dying for
    želéti lahko noč (zbogom) to bid good night (goodbye)
    kaj želite od mene? what do you want from me?
    ali želiš, da on pride? do you want him to come?
    on želi dobiti to mesto he wants to get that post
    želite, gospod? (v trgovini) what can I do for you, sir?
    želéti komu dobro (slabo) to be well (ill) disposed to someone
    želéti si to long for, to yearn for
    zelo si želéti domov to long for one's home
    želel si je vesti od svoje družine he longed for news of his family
    vsi želimo, da bi se kmalu vzpostavil mir we all wish that peace may soon be restored
    želéti komu srečo to wish someone luck, to wish someone, well
    kakor želite as you please, just as you wish
    tega ne bi še psu želel! (ZDA) it shouldn't happen to a dog!
    želim van srečno novo leto! I wish you a happy New Year!
    želim ti vse najboljše k rojstnemu dnevu! many happy returns of the day!
    kaj si želiš za svoj rojstni dan? what would you like for your birthday?
    hoteti in želéti je dvoje, ni isto willing and wishing are not the same thing
  • želézen (-zna -o) adj.

    1. di ferro:
    železen drog sbarra di ferro

    2. (železov) di ferro, ferroso:
    železna ruda minerale ferroso

    3. pren. forte, di ferro:
    železen stisk roke una forte stretta di mano

    4. pren. di ferro, ferreo; pren. (zelo strog) ferreo, rigido, inflessibile:
    železno zdravje salute di ferro
    železna volja volontà ferrea
    železna disciplina disciplina ferrea

    5. pren. (osnoven) tradizionale, classico:
    ponatisniti železna dela slovenske književnosti ristampare i classici della letteratura slovena
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. potovati z železnim konjičkom viaggiare in automobile
    imeti železne živce avere nervi saldi, d'acciaio
    vladati z železno roko governare col pugno di ferro
    železna blagajna cassaforte
    železna rezerva riserva di sicurezza
    železni ptič aeroplano
    hist. železna devica vergine di Norimberga
    hist., voj. železna srajca cotta di maglia, cotta di ferro
    hist. železna zavesa cortina di ferro
    arheol. železna doba età del ferro
    zool. železna kačica iulide (Julus terrestris)
    rel. železna maša settantesimo della prima messa
    med. železna pljuča polmone d'acciaio
    farm. železno vino ferrochina
    geogr. Železna vrata Porte di ferro
    PREGOVORI:
    stara navada — železna srajca vizio di natura fino a fossa dura
  • žêlja desire, wish; request; (hrepenenje) longing, yearning, craving, hankering, yen; (pohlep) cupidity, avidity, greed, greediness; (čestitka) congratulation

    na žêljo trgovina if desired, on request
    po žêlji as (ali if) requested, according to one's wish
    na izrecno žêljo at the express wish (of)
    dobre (slabe) žêlje pl good (bad) wishes pl
    na splošno žêljo by general request
    na žêljo g. X-a at the request (ali by desire) of Mr. X.
    po moji žêlji in accordance with my wishes
    moja srčna žêlja my heartfelt wish
    pobožna žêlja (figurativno) pious hope (ali wish)
    vroča žêlja ardent desire
    to je moja edina žêlja it is the only thing I wish for, it is my only wish
    naj bo po vaši žêlji! let it be as you wish!
    izraziti žêljo to express one's desire
    to so pobožne žêlje (figurativno, pogovorno) that's a piece of wishful thinking
    od (dobrih) žêlja še nihče ni bil sit if wishes were horses beggars might ride
    imeti žêljo to entertain a wish
    vse je šlo (se je izšlo) po mojih žêljah everything turned out the way I wanted
    to je bila le moja pobožna žêlja (figurativno) that was only my wishful thinking
    uganiti žêlje koga to anticipate someone's wishes
    ne morem ustreči tvoji žêlji I cannot comply with your wish
    treba je znati brzdati svoje žêlje one must learn to cut one's coat according to one's cloth
    izpolniti žêljo to satisfy a desire
  • žêlja (-e) f desiderio, fantasia, voglia, piacimento, richiesta:
    imeti, pokazati željo avere, manifestare un desiderio
    želja po maščevanju desiderio di vendetta
    pren. pobožna želja pio desiderio
    po želji conforme a desiderio; a piacimento; a richiesta
    ustreči želji po cavarsi, levarsi la voglia di
    to je bila očetova zadnja želja è stato l'ultimo desiderio di papà
    njegova izrecna želja suo espresso desiderio
    jed, pijača po želji mangiare e bere a volontà
    skladba po želji pezzo, brano (musicale) a richiesta
    (kot voščilo) izražamo vam naše najboljše želje i nostri migliori auguri!
    umirati od želje, da bi ga videl morire dalla voglia di vederlo
  • žêlod (-óda) m

    1. bot. ghianda:
    krmiti prašiče z želodom foraggiare i maiali con ghiande

    2. anat. (glavica penisa) glande
  • želódec (-dca) m

    1. anat. stomaco:
    pog. polniti si želodec (basati se) riempirsi lo stomaco
    imeti močan želodec avere uno stomaco di ferro, di struzzo
    mastno hrano želodec težko prebavi lo stomaco ha difficoltà a digerire i cibi grassi
    v želodcu mu kruli lo stomaco gli brontola
    imeti povešen želodec avere lo stomaco abbassato
    zool. prežvekovalski želodec lo stomaco dei ruminanti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
    oglasil se je želodec si sentono i morsi della fame
    dobiti kaj toplega v želodec mangiare qualcosa di caldo
    pog. imeti koga v želodcu avere qcn. sullo stomaco
    imeti gobo v želodcu bere come una spugna
    obležati v želodcu restare sullo stomaco (di cibo pesante)
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    lačen biti, da se pajčevine delajo v želodcu avere una fame da lupi
    ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
    med. izprati želodec fare la lavanda gastrica

    2. gastr. stomaco ripieno, farcito

    3. pog. pancia, ventre, buzzo
    PREGOVORI:
    lačnim želodcem gre vse v slast l'appetito è il miglior cuoco
  • žèp pocket; (za uro) fob

    našit žèp patch pocket
    poln žèp pocketful
    zračni žèp aeronavtika air pocket
    imeti prazen žèp (figurativno) to have pockets to let
    ki se lahko spravi v žèp pocketable
    žèp za revolver hip pocket
    bočni žèp side pocket
    hlačni žèp trouser pocket
    žèp pri krilu placket
    prsni žèp breast pocket
    žèp pri telovniku waistcoat pocket
    notranji žèp (suknjiča) inside breast-pocket
    plačati iz lastnega žèpa to pay out of one's own pocket
    poznam ga kot svoj lastni žèp I know him through and through
    seči globoko v žèp to dig deep in one's pocket
    vtakniti koga v svoj mali žèp (figurativno) to run rings round someone
    on bi te v mali žèp spravil (figurativno, ti nisi nič proti njemu) he would run rings round you
  • žerjávica (-e) f

    1. brace:
    razgrebati, razpihovati žerjavico attizzare la brace
    žerjavica pod pepelom la brace sotto la cenere
    njegove oči so žerjavica i suoi occhi sono due tizzoni ardenti

    2. knjiž. dolore (cocente) cruccio; puntura:
    pren. biti sama žerjavica essere pieno di temperamento, essere argento vivo
    dati roko na žerjavico za kaj garantire per, mettere la mano sul fuoco per qcs.
    za druge hoditi po kostanj v žerjavico cavare, togliere le castagne dal fuoco per qcn.
    hoditi po žerjavici camminare sui carboni ardenti
  • žétev (-tve) f

    1. agr. mietitura; messe:
    žetev na roke, s strojem mietitura a mano, meccanica

    2. pren. (dosežki, rezultati) messe, risultato, frutto:
    žetev naših športnikov na olimpiadi i risultati dei nostri sportivi alle olimpiadi
    žetev soli la raccolta del sale
    PREGOVORI:
    kakršna setev, taka žetev chi mal semina mal raccoglie
    brez setve ni žetve chi non semina non miete
  • žetón (-a) m gettone; igre puglia, fiche; (garderobni žeton) contromarca:
    aparat na žetone apparecchio a gettone
    telefonski žeton gettone telefonico
    igre staviti žetone na barvo, številko puntare i gettoni su un colore, un numero
  • žigósati (-am) imperf.

    1. timbrare; metal., vet. marchiare:
    žigosati kartico timbrare il cartellino

    2. pren. bollare, dare di; criticare, attaccare, stigmatizzare:
    žigosati koga za izdajalca bollare qcn. di traditore
    žigosati privilegije attaccare i privilegi
  • žív alive, living; live; (živahen) lively, vivacious, vivid, animated

    žív in zdrav hale and hearty
    žíve barve bright (ali gay, vivid, glaring) colours pl
    žíva domišljija vivid imagination
    žíva duša ne not a living soul (ali creature)
    žívi jeziki living languages pl
    žívo apno quicklime, unslaked lime
    žíva meja hedge
    žívo meso tender flesh, quick
    žív opis vivid description
    žív spomin vivid recollection
    žíva teža live weight
    žíva vera fervent belief (ali faith), living faith
    žívo zanimanje vivid interest
    žíva žerjavica live coals pl
    živi (ljudje) pl the living
    na žíve in mrtve in (real) earnest
    vse svoje žíve dni all my (your itd.) life
    žívo srebro quicksilver, mercury
    žíva skala living rock, bedrock
    žíva oddaja live broadcast
    dokler bom žív as long as I live
    je tvoj brat še žív? is your brother still alive?
    on je žíva (verna) slika svojega očeta he is the living image of his father
    kar sem žív all my life, in all my born days
    biti med žívimi (figurativno) to be in the land of the living
    sem bolj mrtev kot žív I am more dead than alive, I am half-dead
    žívo se spominjati to have a vivid recollection (of)
    ne morem ga žívega videti (figurativno) I can't bear (ali stand, endure) the sight of him
    starost ji ne more do žívega (ji nič ne more) (pesniško) age cannot wither her
    žív krst (žíva duša) tega ne ve not a living soul knows it
    zadeti v žívo to cut (ali to sting, to touch) to the quick
    zadet v žívo cut to the quick
    žívi in mrtvi the living (ali arhaično the quick) and the dead
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta
  • žívec (-vca) m

    1. anat. nervo:
    vzdražiti živec eccitare il nervo
    med. omrtviti živec anestetizzare il nervo
    bolezni živcev malattie nervose
    ohromelost živcev paralisi nervosa
    vnetje živcev neurite
    spočiti živce riposare i nervi
    biti rahlih živcev avere i nervi a fior di pelle
    gibalni, čutilni živec nervo motorio, sensitivo
    slušni, vidni, vohalni živec nervo uditivo, ottico, olfattivo
    bedrni, obrazni živec nervo sciatico, facciale
    čutni, gibalni živec nervo sensitivo, motorio
    hrbtenjačni živec nervo spinale
    ravnotežni živec nervo vestibolare
    trivejni živec nervo trigemino

    2. pren. (najpomembnejši del) nucleo, nocciolo

    3. pren. uomo vivace, dinamico; trottola

    4. min. (glinenec) feldspato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odpovedali so mu živci gli hanno ceduto i nervi
    popustili so mu živci ha i nervi a pezzi
    nimam živcev, da bi to gledal non posso guardarlo
    iti na živce dare sui nervi
    ohraniti mirne živce mantenere i nervi saldi
    živce mi bo požrl sarà la mia rovina
    spraviti koga ob živce far saltare i nervi a qcn.
    zadeti koga v živec ferire, pungere nel vivo qcn.
  • živéti (-ím) imperf.

    1. vivere; essere:
    prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe l'antenato dell'uomo visse verso la fine dell'era glaciale
    (v pravljicah) nekoč je živel kralj c'era una volta un re
    človek živi povprečno sedemdeset let l'uomo vive in media settant'anni
    kamela živi v puščavi il cammello vive nel deserto
    živeti na deželi, v hribih, v mestu vivere in campagna, in montagna, in città
    živeti pod tujo streho stare, vivere in casa d'altri
    živi pri teti vive, sta, abita dalla zia

    2. vivere, fare una vita, stare:
    asketsko, brezskrbno, pošteno živeti vivere asceticamente, spensieratamente, onestamente
    živeti v pomanjkanju, razkošju vivere nell'indigenza, nel lusso
    živeti v ljubezni vivere d'amore e d'accordo
    živeti v strahu, v zmoti vivere nella paura, nell'errore
    kako živiš? come stai?
    bibl. živeti kot lilija na polju vivere come il giglio dei campi
    živeti kot ptiček na veji vivere come uccel di bosco

    3. (biti dejaven, delujoč) essere attivo, vivo:
    kraj gospodarsko in kulturno živi il luogo è vivo economicamente e culturalmente

    4. convivere:
    leto dni je živel z njo convisse con lei un anno
    živeti na koruzi convivere, convivere more uxorio

    5. živeti s, z, za vivere (assieme) con; vivere per:
    živeti z naravo vivere con la natura
    živeti za glasbo, za otroke vivere per la musica, per i figli

    6. živeti od vivere di:
    živeti od kmetijstva, turizma vivere d'agricoltura, di turismo
    živeti od dela svojih rok vivere del lavoro delle proprie mani

    7. tr. (vzdrževati) mantenere:
    živeti družino mantenere la famiglia

    8. (pojavljati se, obstajati) vivere, sopravvivere:
    rokovnjači živijo samo v ljudskih pripovedkah i briganti vivono soltanto nei racconti popolari

    9. (v medmetni rabi) viva, evviva:
    naj živi svoboda viva la libertà!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ni vreden, da živi non è degno di calcare la terra
    živeti na luni, v oblakih fantasticare, vivere con la testa fra le nuvole
    živeti v senci vivere nell'ombra, non dare nell'occhio
    bibl. človek ne živi le od kruha non di solo pane vive l'uomo!
    živeti iz rok v usta vivere alla giornata
    živeti kot kralj vivere, stare come un papa
    živeti na veliki nogi vivere da gran signore
    živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri