Franja

vizá -éz vt.

1. meriti na

2. stremeti za

3. nanašati se na

4. vidirati, opremiti (dokument) z vizumom

vjȅšalica ž (ijek.), vȅšalica ž (ek.)
1. obešalnik: objesiti kaput na -u
2. obešen kos dimljenega mesa, kos mesa za dimljenje: meso se izudi na -e
3. odlomljena rozga z grozdom, z grozdi
4. dozorela figa na veji
5. po dva ali po štirje koruzni klasi zvezani in obešeni, da se suše

vlàkāš -áša m
1. ribič, ki lovi z vlakom
2. vozač, kdor se redno vozi z vlakom

vocal [vóukl]

1. pridevnik (vocally prislov)
izražen z glasom, glasoven; usten, govoren, ki se tiče (človeškega) glasu; pevski, vokalen; zvočen, doneč, zveneč, odmevajoč
fonetika vokaličen
poetično žuboreč; hrupen, glasen, slišen

vocal cords glasilke
vocal auscultation medicina osluškovanje govornih šumov
a vocal communication ustno sporočilo
the vocal organs govorni organi
vocal music vokalna glasba
to become vocal izraziti se z besedami

2. samostalnik (redko)
jezikoslovje samoglasnik, vokal

vocalic [voukǽlik] pridevnik
vokaličen, samoglasniški, z lastnostmi samoglasnika; bogat s samoglasniki

vōcālis -e (vōx)

1. glas imajoč, z glasom obdarjen, govoreč, oglašajoč se: Varr. idr., ne quem vocalem praeterisse videamur Ci. ki ima (dober) glas, eligeretur vocalissimus aliquis Plin. prav močnega glasu, s prav močnim glasom, nymphe O. blebetajoča, klepetajoča (o odmevu, jeki, jeku), athleta mutus … vocalis evasit Val. Max. je spregovoril, ora O. vedeževalčeva, equus Pr. = Adrastov konj, ki je vedeževal, boves Tib. govoreča, vident … saxum iudicis … vocalemque suā terram Dodonida quercu O., antra Stat. kjer se je vedeževalo.

2. zveneč, zvonek, doneč, glasen, glasovit, zvočen, blagozvočen, milozvočen, miloglasen, blagoglasen: chordae Tib., carmine vocali clarus citharaque Philammon O., Arion O. ali Orpheus H. bogat s pesmimi, pojoči, spevni, aves Plin. pojoče, ranae Plin. kvakajoče, kreketajoče, scarabaei Plin. cvrčeči, svrčeči, črič(k)ajoči, črikajoči, sonus T., Amm. zveneč, čist, jasen, poln (jaren) glas, oratio Varr., verba vocaliora Q. krepkeje zveneče, tria itaque genera … signorum, vocalia (s človeškim glasom), semivocalia (s tubo), muta Veg., quanto vocaliora sint vacua quam plena Sen. ph. Od tod subst.
a) vōcālis -is, f (sc. littera) samoglasnik, vokal: Ci., Corn., Q.
b) vōcālēs -ium, m pevci, glasbeniki, muzikanti, godci, svirači: Lamp., Sid.

3. pesn. = pesmi spodbujajoč, pesmi rojevajoč, pesmi ustvarjajoč, spevoroden, pesniški, pesemski: unda Stat. ali undae Castaliae Stat. = ki povzroči(jo), da tisti, ki iz nje (njih) pijejo, pojejo in postanejo pesniki. — Adv. vōcāliter

1. zveneče, razlegajoč(e) se: cum dicto modico secus progressus [h]ostium accedo et ianuam firmiter opp[r]essulatam pulsare vocaliter incipio Ap.

2. dobesedno, od črke do črke, po glasu in črki, po črki, po besedi: Tert.

vocally [vóukəli] prislov
z glasom; ustno; s petjem
jezikoslovje vokalično

vòdīljka ž pas, ki z njim uče otroke hoditi, vodilka

vòdnica ž
1. voden krompir
2. belouška
3. vodenica
4. klop, na kateri stoje posode z vodo

vòdniti -īm
1. namakati: vodniti suhu zemlju
2. razredčevati z vodo: vodniti vino

vodoòpskrba ž preskrba z vodo: kućna, centralna, mjesna, mesna vodoopskrba

voice² [vɔis] prehodni glagol
izgovoriti, izreči, izraziti z besedami, formulirati
glasba uglasiti, regulirati (orgle)
jezikoslovje zveneče izgovarjati

he voiced his gratitude izrazil je svojo hvaležnost
to voice the general opinion izraziti splošno mnenje

voiler² [-le] verbe transitif, marine opremiti z jadri; verbe intransitif, vieilli dobiti konveksno obliko (kot jadro)

se voiler u-, skriviti se
ma bicyclette a une roue voilée eno kolo pri mojem biciklu je malo skrivljeno

voiturable [-rabl] adjectif ki se da odpeljati z vozom, prepeljati z vozom

voiturage [vwatüraž] masculin prevoz z vozom; vieilli prevoz (du bois lesa)

voiturer [-re] verbe intransitif prevažati z vozom

voiturer un ami jusque chez lui peljati prijatelja z avtom do doma

volantinare v. tr. (pres. volantino) propagirati, razglašati z letaki; absol. deliti propagandne letake

volentiēri avv.

1. rad:
spesso e volentieri pog. zelo pogostoma

2. seveda, z veseljem, prav rad (kot pritrdilni odgovor)

voliger [vɔliže] verbe transitif opremiti z letvami

vôljno prisl.
1. z voljo, zlepa: ako ne ide voljno, neka ide nasilu
2. z voljo, od srca, iz srca: niti je on više pričao onako voljno, niti smo ga mi pazljivo slušali
3. hote, namenoma, zavestno: pesimistički gledaju na život, pa ga se često i voljno oslobađaju
4. voj. prosto (komanda, ko vojaki lahko zapuste vrsto in se razkrope); na mestu voljno (komanda, ko vojaki sproščeno stoje v vrsti)