Franja

lopáta (-e) f

1. pala, badile:
njegove roke so kot lopate ha le mani grandi come pale

2. (lopati podoben del orodja, naprave) pala; strojn. benna:
(mlinsko) kolo na loparje ruota (del mulino) a pale
lopata vesla la pala del remo
grad. zasaditi lopato iniziare i lavori (a un edificio, a una costruzione)
drugi so delali, on pa se je samo naslanjal na lopato mentre gli altri sfacchinavano, lui se ne stava a guardare
zool. losova lopata palco di alce
navt. lopata sidra marra dell'ancora
strojn. lopate na turbini pale di turbina
navt. plalna lopata (plalnica) gottazza, sassola
vijačna lopata pala d'elica

loquor, loquī, locūtus sum (etim. ni zanesljiva; prim. gr. λάσκω, pf. λέληκα (dor. λέλακα) donim, glasno govorim, kričim)

1. intr. govoriti (o mirnem, vsakdanjem pogovoru, medtem ko pomenita dicere in orare „zdržema, skladno govoriti“ kakor govornik), praviti (naspr. tacere, clamare): Scipio mihi bene et loqui videtur et dicere Ci., doces eum dicere, qui loqui nesciat Ci. ki ne zna izražati (svojih) misli, l. de aliquo, de aliqua re Ter., Ci., L., cum aliquo Ter., Ci., L. komu ali s kom govoriti, secum Ci., Sen. ph. (prim.: tecum loquor Pl. s teboj govorim = tebe imam v mislih, nate merim), l. inter se Ci., Plin. iun., pro aliquo Ci. ep. za koga govoriti, zagovarjati koga, pa tudi = v koga imenu govoriti: Ci., l. apud (pred) populum aut in senatu Ci., advorsum aliquem Ter. ali ad aliquem V., O. proti komu naperjen govor, Latine l. Ci., Sen. ph., pure et Latine l. Ci., Graece l. Ci., Graecā linguā loquens ali loquentes N. grško govoreči, ljudje, ki jim je grščina materni jezik, vere ac libere loqui Ci., liberius, ferocius l. N., fortius l. N., Iust., male l. Pl., Ci. obrekovati, opravljati, male l. de aliquo Sen. ph., Suet. koga obrekovati, opravljati, o(b)govarjati, bene l. Pl., bene l. de aliquo, de aliqua re Sen. rh., bene l. in aliquem (naspr. non recte alicui dicere Pl.), l. alicui Sil., Stat. govoriti s kom, toda: male l. alicui Pl., Ter. hudo (slabo) govoriti o kom, govoriti čez koga, opravljati, psovati, zmerjati koga, digitis nutuque locutus O., nutu signisque loquuntur O., non loquens Gell. nem; o pooseb. stvareh: eo tacente res ipsa loqueretur Ci., quae (sc. patria) tecum, Catilina, sic agit et quodam modo tacita loquitur Ci., lex loquitur Ci., Ulp. (Dig.), ut censoriae tabulae locuntur (gl. opombo spodaj) Ci., ut consuetudo loquitur Ci. kakor običajno pravijo, oculi … quem ad modum animo adfecti simus loquuntur Ci. očitno naznanjajo (kažejo, razkrivajo), Baiae non loquuntur solum, verum etiam personant Ci., cum P. Africani historiae loquantur Ci. ker (o tem) poroča zgodovina Publija Afričana, montesque feri silvaeque loquuntur V., pinūs loquentes V. ali loquens coma Cat. šušteče (šumotljajoče, šelesteče) smreke, šušteče listje, cum chartā dextra locuta est O. je zapisala na papir, Phoebo loquentia saxa Sil., fama tamen loquebatur Iust., omnes historiae loquuntur Lact., ut proverbium loquitur Amm.

2. trans.
a) govoriti kaj, o čem, pripovedovati kaj, (po)reči, praviti, trditi: haec si tecum (tebi), ita ut dixi, patria loquatur Ci., quid (čemu) loquor plura? Ci., quid de P. Sulpicio loquar Ci., quid loquar de militari ratione? Ci. kaj (čemu) bi govoril, quid loquar, quanta ratio in bestiis … appareat? Ci., multi etiam Catilinam atque illa portenta loquebantur Ci., quid turres, quid vineas testudinesque loquar? L.; z ACI: loquebantur eum neglegenter fecisse N. trdili so; loquuntur z ACI lahko slovenimo tudi s pravijo, baje, menda, govori se, širi se govorica, da … ali z baje, menda in glavnim stavkom: hospitibus nam te dare iura loquuntur V., eodem die vulgo loquebantur Antonium mansurum esse Casilini Ci. ep.
b) ope(va)ti: proelia lyrā H.
c) izreči (izrekati), povedati (pripovedovati), imenovati: deliramenta, meram rem Pl., rem loquere Pl. čisto prav praviš, paucula, rem Ter., suum nomen alicui Pl., nomenque suum casūsque loquatur O., non ego falsa loquar O., furta l. O. izblebetati, pugnantia te loqui non vides? Ci.
d) kaj vedno v ustih (na jeziku) imeti, vedno govoriti o kom ali o čem: classes Ci., merum bellum ali mera scelera Ci. ep., reges atque tetrarchas, omnia mala loquens H., quem chartis famaeque damus populisque loquendum? Mart. da bi se vedno govorilo o njem.

Opomba: Loqui v pass. pomenu: loqui est coeptum Caelius in Ci. ep. Star. inf. pr. loquier: Naev. ap. Gell. Star. locundus = loquendus: Pl., locuntur = loquuntur: Ci.

lōrum -ī, n (iz *u̯lōrom (*u̯lērom), indoev. kor. *u̯el- vrteti, viti, plesti; prim. gr. τὰ εὔληρα [iz *ἔƑληρα] Hom. = dor. τὰ αὔληρα uzde)

1. jermen (zlasti za zvezovanje): Pl., Pr., Mart., si (sc. puer) lorum omisit Ci., substringebat caput (sc. equi) loro altius N., cum apparitor Postumium laxe vinciret, „Quin tu“, inquit, „adducis lorum“ L., qui lora restrictis lacertis sensit H., parvis loris vincta O.

2. meton.
a) vajet, uzda, brzda: loro ducere equum L. za uzdo, lora dare V. ali remittere O. uzdo (brzdo) popustiti (popuščati), media inter lora V. med vožnjo samo.
b) usnjen tok (bulla, gl. bulla): Macr.; prim.: Etrusco puero si contigit … signum de paupere loro Iuv.
c) Venerin pas: arcano percussit pectora loro Mart.
d) bič, tepéžnica: Icti., ita vestra latera loris faciam, ut valide varia sint Pl., usque ad necem operiere loris Ter. skoraj do smrti boš bičan, eum … servi publici loris ceciderunt Ci., loris non ureris H. bič te ne žge (ne mrcvari), cirrata loris horridis Scythae pellis Mart.

3. metaf. zaradi podobnosti
a) tanka rozga: Plin. (14, 11).
b) jermen (o mlahavih spolovilih): Petr., madidoque simillima loro inguina Mart. — Soobl. lōrus -ī, m: Petr., Ap.

los

1. (nicht fest, nicht angebunden) Schleife usw.: razvezan; Knopf: odtrgan, odpadel; der Hund ist los pes se je odtrgal/ni privezan

2. los sein etwas Unerwünschtes: wir sind es los znebili smo se (ga), otresli smo se (ga); (verloren haben) ne imeti več

3. nichts los sein ne biti nič posebnega; hier ist nichts los tu se nič ne dogaja; hier ist viel los tu se veliko dogaja; was ist los? kaj pa je/kaj se je zgodilo; was ist mit dir los kaj je s teboj; mit mir ist heute nichts los z menoj danes ni nič; der Teufel ist los pravi hudič je/vrag vedi, kaj še bo

4. Los! Gremo!/Dajmo!, Sport Start!; los von historische Bedeutung, Geschichte proč od; (losgegangen, losgefahren usw.) proč

loslassen^* izpustiti, spustiti; ein Tier auf: naščuvati, einen Menschen auf eine Klasse, Versammlung usw.: spustiti nad; figurativ Gedanken, Erinnerungen usw. lassen jemanden nicht los človek se ne more znebiti (misli, spominov itd.); einen Witz: povedati; eine Rede: spustiti govor, imeti govor; einen loslassen spustiti ga (prdniti)

loss [lɔs] samostalnik
izguba, izgubljanje; škoda, neuspeh, potrata

ekonomija at a loss z izgubo (delati, prodajati)
to be at a loss biti v zadregi, ne vedeti kako
to be at a loss for words ne najti besed
to cut a loss zmanjšati izgubo
dead loss popolna izguba
to stand the loss plačati izgubo (zavarovalnica)
ameriško to throw s.o. for a loss potlačiti, pobiti koga

lost [lɔst] preteklik & pretekli deležnik od to lose
izgubljen

lost property office urad za izgubljene in najdene predmete
lost souls izgubljene duše
tehnično lost motion mrtvi tek
to be lost in biti zatopljen v kaj
to be lost to biti izgubljen za, ne imeti čuta za, biti brez česa
to be lost upon biti brez pomena, biti stran vrženo
to give up for lost imeti za izgubljeno

lot¹ [lɔt] samostalnik
žreb, usoda; del, delež
ameriško parcela, zemljišče, gradbišče
ekonomija del, partija, gotova količina blaga; (posamičen) predmet na dražbi
pogovorno velika množina, kup; skupina, družba, vsi skupaj
pogovorno človek, stvar

a lot; ali lots and lots; ali lots veliko, mnogo
a lot you care! v mar ti je!
ekonomija in lots vsa partija, vse blago skupaj
a bad lot neznačajnež, razvpit človek
a building lot gradbena parcela
by lot z žrebom
to cast (ali draw) lots for vreči žreb, žrebati za
to cast (ali throw) in one's lot with deliti s kom usodo
the lot came to (ali fell upon) him žreb ga je določil
to fall to s.o.'s lot pripasti komu kot delež
to have no part nor lot in ne biti udeležen pri čem
my lot moja usoda
pogovorno the lot vsi; vse
that's the lot to je vse
scot and lot do zadnje pare

lotévati se (-am se) | lotíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. accingersi a, mettersi a; intraprendere:
zopet se lotiti študija riprendere gli studi
lotiti se dela mettersi al lavoro; affrontare qcs.
slikar se je loteval tudi tihožitij il pittore si cimentò anche nelle nature morte
gostje so se začeli lotevati vina gli ospiti avevano cominciato a degustare il vino

2. (napadati, napasti) assalire, attaccare; aggredire:
lotiti se koga s pestmi prendere qcn. a pugni
lotiti se koga v časopisu attaccare qcn. sui giornali
lotiti se koga fizično aggredire qcn.

3. essere presi da, avere un attacco di; provare:
loteva se ga mrzlica ha un attacco di febbre
lotevalo se ga je hrepenenje, lotevala se ga je jeza, loteval se ga je strah provava desiderio, rabbia, paura
železa se loteva rja il ferro sta arrugginendo
jabolk se je lotila gniloba le mele stanno marcendo
ta bolezen se loti zlasti notranjih organov una malattia che attacca specie gli organi interni
pren. ne vedeti česa bi se lotili non saper che pesci pigliare

lotíti se lotévati se (začeti) to begin, to start, to commence; (posla) to undertake, to tackle, to take up, to commence

resno, z vnemo lotíti se, lotévati se česa to get to grips with something, to grapple with something
lotíti se, lotévati se česa to proceed with something, to set about something
nihče se ne bo lotil tega dela nobody will tackle this job
lotíti se, lotévati se dela to set to work
lotíti se, lotévati se problema (opravila) to tackle a problem (a job)
lotíti se, lotévati se težavne naloge to tackle a diificult task
lotil se je mesa he tackled the meat
lotíti se, lotévati se stvari z napačnega konca to go the wrong way about something
gripa se me loteva I am in for the flu

louchon, ne [lušɔ̃, ɔn] adjectif, populaire škilav, krivogled; masculin škilav otrok; féminin luna

loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
mon loup moj dragec, ljubček
loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
loup marin morski volk (riba)
entre chien et loup v (večernem) mraku
un froid de loup volčji (pasji) mraz
il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
enrhumé comme un loup biti čisto hripav
saut masculin de loup širok jarek
tête féminin de loup ščet na dolgi palici
avoir une faim de loup biti lačen kot volk
être connu comme le loup blanc biti zelo znan
hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride

lourd, e [lur, d] adjectif težek; soparen; neokreten, neroden; naporen; neznosen; masculin, populaire kmet; féminin, populaire vrata

une lourde tâche težka naloga
lourde faute težka, huda, groba napaka
aliment masculin lourd težka jed
artillerie féminin, eau féminin lourde težka artilerija, voda
huile féminin lourde težko olje
industrie féminin lourde težka industrija
temps masculin lourd soparno vreme
odeur féminin lourde močan, oster vonj
marché masculin lourd medel trg (na borzi, kadar padajo tečaji)
poids masculin, boxeur masculin lourd boksar težke kategorije
avoir la main lourde imeti težko roko (za udarce, za kaznovanje; preveč stresti v), biti neroden
avoir la tête lourde imeti težko glavo, imeti rahel glavobol, biti omamljen
peser lourd biti težak (nad poprečjem)
cela ne pèsera pas lourd dans la balance to ne bo imelo velike važnosti (ko bo šlo za odločitev)
il n'en sait pas lourd on o tem presneto malo ve
lourd de conséquences težkih posledic
lourd de promesses mnogo obetajoč

love¹ [ləv] samostalnik
ljubezen (of, for, to, towards za)
ljubica, ljubček
pogovorno ljubka stvar
šport brez zadetka, brez gola

to be in love with biti zaljubljen v
to fall in love with zaljubiti se v
for love za šalo, zastonj, iz ljubezni
to play for love igrati samo zaradi igre (ne za dobiček)
for the love of iz ljubezni do
for the love of God za božjo voljo
not for love or money za nič na svetu, za noben denar
to give (ali send) love to poslati prisrčne pozdrave
there's no love lost between them ne moreta se trpeti
to make love to dvoriti, ljubimkati, spolno občevati
all's fair in love and war v ljubezni in vojni je vse dovoljeno
love in a cottage poroka iz ljubezni, poroka brez denarja
cupboard love ljubezen iz koristoljubja
love game igra v kateri ostane premaganec brez zadetka
šport love all brez zadetka
šport the score is 2 love rezultat je 2 proti nič
a love of a tea cup ljubka čajna skodelica

lovíti (-ím)

A) imperf. ➞ uloviti

1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare

2. catturare, intercettare, prendere

3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere

4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
loviti kunce cacciare le lepri
loviti ptiče uccellare
mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
loviti na trnek pescare con l'amo

5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti

6. pren. sorprendere:
le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte

7.
loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
loviti besede cercare (affannosamente) le parole
dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
PREGOVORI:
na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi

B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.

1. acchiapparsi

2. tenersi in bilico

3. correre

4. essere incerto; esitare

5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi

6. pren. loviti se za correre dietro a:
loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza

lovna divjad stalna zveza
(vrsta divjadi) ▸ vadászható állatok
Medved sicer ni lovna divjad, zato je za upravljanje z njim pristojen zavod za gozdove in ne lovci. ▸ A medve nem vadászható vad, így a medvékkel való gazdálkodásért nem a vadászok, hanem az erdészeti intézet a felelős.

lóvski hunting; hunter's

lóvski bičevnik, bič hunting crop (ali whip)
lóvsko dovoljenje, dovolilnica gamelicence, shooting-licence, gun-licence
lóvska družba a hunting party
lóvski čuvaj gamekeeper
lóvski enosedežnik (letalo) single-seater fighter
lóvski konj hunter
lóvski izlet hunting trip
lóvski naboj sporting (ali shotgun) cartridge
lóvski nož hunting knife, hanger
lóvska obleka hunting suit
lóvska oprema hunting outfit
lóvski pes hound; sporting dog
lóvski plen booty; bag; (še ne ulovljen) quarry
lóvska puška sporting gun (ali rifle), shotgun, (za ptice) fowling piece
lóvski ples hunt ball
lóvski gradič, lóvska koča hunting lodge
lóvska sezona shooting season
lóvski rog hunting horn, bugle
lóvski stolček shooting stick
lóvska suknja, suknjič shooting coat, sports jacket, shooting jacket
lóvska torba gamebag, hunting bag
lóvski zakon pravo game law
lóvski zakupnik game-tenant
lóvska zgodba hunting story
lóvska latinščina fisherman's tale
lóvski krst blooding
imeti lóvsko srečo to make a good bag

Löwe, der, (-n, -n) Tierkunde lev, Astronomie Lev; sich in die Höhle des Löwen wagen upati si v levji brlog; was der Löwe nicht kann, das kann der Fuchs kar ne gre s silo, gre z zvijačo

luciférien, ne [-ferjɛ̃, ɛn] adjectif luciferski, satanski, demonski

Lūcīlius 3 Lucílij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. Q. Lucilius Balbus Kvint Lucilij Balb, stoik, Panajtijev učenec, zastopnik stoiške šole v Ciceronovem spisu De natura deorum: Ci., Lact.

2. C. Lucilius Gaj Lucilij, roj. l. 180 v Svesi Avrunki, prijatelj Scipiona Afričana mlajšega, s katerim se je leta 134 bojeval pred Numancijo, začetnik rim. satire, umrl l. 103. Zapustil je 30 knjig satir, ki so se ohranile le v odlomkih: Ci., H. (ki sodi o njem enostransko in krivično), Plin., Q., Pers., Suet., T. idr.

3. Lucillius Bassus Lucilij Bas, ne preveč imeniten rim. pesnik: Ci. ep.

4. Lucilius Iunior Lucilij junior (mlajši), prijatelj Seneke mlajšega, stoik, ki se je prizadevno ukvarjal z znanostjo in pesništvom: Sen. ph.

5. Lūcīlia -ae, f Lucílija hči Manija Lucilija, nečakinja pesnika Gaja Lucilija, soproga Gneja Pompeja Strabona (konz. 89), mati Gneja Pompeja Velikega: Vell. — Od tod adj. Lūcīliānus 3 Lucílijev = pesnika G. Lucilija, lucílijski: character Varr., ille versus Plin., aetas Macr., formix Arn. Lucilijevo „Kurbišče“ (naslov Lucilijeve satire), Lucillianum (!) quippiam retulisti? Hier.