Franja

ragione f

1. um, razum, pamet:
l'età della ragione zrelost
perdere il lume della ragione znoreti

2. utemeljevanje, dokaz; argument:
allegare le proprie ragioni navesti svoje argumente
non sentire ragione ne si dati dopovedati
a maggior ragione tem bolj
a ragione veduta po temeljiti presoji

3. star. sodišče; pravica; ekst. pristojnost:
palazzo della Ragione sodna palača
non è di mia, tua, sua ragione ni v moji, tvoji, njegovi (njeni) pristojnosti
a chi di ragione v roke, v vednost pristojnemu, odgovornemu
di pubblica ragione splošno znan
aver ragione di qcn. koga premagati

4. prav:
la ragione sta dalla sua parte on ima prav
aver ragione imeti prav
aver ragione da vendere imeti še kako prav
dare ragione a qcn. dati komu prav
a ragione prav, upravičeno
di santa ragione pog. obilo, pošteno

5. ekst. vzrok, razlog:
per ragioni di forza maggiore zaradi višje sile
ragione per cui in zato
farsi una ragione vdati se (v usodo)

6. račun; pojasnilo:
domandare ragione zahtevati pojasnilo
rendere ragione di qcs. polagati račun o čem

7. mera, višina, razmerje, sorazmerje:
in ragione del 10 per cento za deset odstotkov
in ragione inversa v obratnem sorazmerju

8.
ragione sociale ekon. ime podjetja
ragione di Stato višji državni interesi

raid [rɛd] masculin, militaire vpad, vdor, sunek naprej; aéronautique daljaven, vztrajnosten polet; letalski napad (= raid aérien); sport vztrajnosten tek ali vožnja; daljavna vožnja

le raid New York Paris polet N. Y.-Pariz
les raids des bombardiers letalski napadi bombnikov

raide [rɛd] adjectif tog, odrevenel, okorel; napet (tudi figuré); figuré nepopustljiv, neuklonljiv; avtoritativen, trd, oster; trmast, trdovraten; strm; močan; drzen; populaire neverjeten, presenetljiv; argot, militaire bolan; adverbe strmó; brutalno; nenadoma; masculin, argot bankovec za 1000 frankov; žganje

mener raide quelqu'un zdelati, pestiti koga
(se) tenir raide trdovratno se upirati
tomber raide mort, être tué raide zrušiti se mrtev
être, danser sur la corde raide biti v težavnem, nevarnem položaju
(populaire) être raide, étre raide comme un passe-lacet biti brez cvenka, brez denarja
se tenir raide comme un échalas držati se togo, ko kol
corde féminin raide toga vrv
eau-de-vie féminin raide močno žganje
histoire féminin raide presenetljiva zgodba
une scène raide dans le roman drzna, opolzka scena v romanu
sentier raide strma steza
ce sentier grimpe raide ta steza se strmo vzpenja

raisin [rɛzɛ̃] masculin grozdje; format papirja 50 x 60 cm

raisins de Corinthe debele rozine, cibele
raisins secs rozine
raisins de cuve, de table grozdje za vino, namizno grozdje
cure féminin de raisins grozdna kura
grain masculin de raisin grozdna jagoda
grappe féminin de raisin (vinski) grozd
jus masculin de raisins grozdni sok
cueillir le raisin trgati, obirati grozdje
manger du raisin jesti grozdje

raison [rɛzɔ̃] féminin razum, pamet; razlog, povod, vzrok; pravica, upravičenost; pojasnilo, razlaga, obračun; zadoščenje; commerce tvrdka, firma; mathématiques razmerje

à raison de 20 francs le mètre po ceni 20 frankov meter
à bonne, à juste raison po pravici, z vso pravico
à plus forte raison s toliko večjo pravico, tem bolj, toliko bolj, toliko prej; kaj šele; da ne rečem
avec raison s pravico, upravičeno
comme de raison kot je prav
en raison de z ozirom na, zaradi; (= à raison de) v razmerju z
pour la raison que ... iz razloga, ker ...
plus que de raison več kot je prav (dobro), preko pametne mere
pour des raisons de commodité zaradi enostavnosti
pour n'importe quelle raison iz katerega koli razloga
pour raison de quoi zaradi tega, iz tega razloga
pour raison de santé iz zdravstvenih razlogov
raison de plus (to je) razlog več, tem več vzroka, razloga za
âge masculin de raison starost, leta razsodnosti
mariage masculin de raison preračunljiva poroka (zakon)
raison d'Etat državni razlogi (oziri)
raison d'être upravičenost (pravica, smisel, razlog do) obstoja
raisons de famille družinski oziri, razlogi
raison du plus fort pravica močnejšega
raison probante dokazilen razlog, dokaz
raison sociale, de commerce oznaka tvrdke, tvrdka
avoir raison imeti prav
avoir raison de quelqu'un, d'une difficulté premagati koga, težkočo
avoir de bonnes raisons imeti dobre razloge
il n'a pas toute sa raison on ni čisto pri pravi pameti
cela n'a ni rime ni raison to nima ne glave ne repa
demander raison zahtevati zadoščenje (à quelqu'un de quelque chose od koga za kaj)
donner raison à quelqu'un komu prav dati
entendre raison uvideti
il n'entend pas raison njemu se ne da nič dopovedati
être en raison directe, inverse (mathématiques) biti v direktnem, obratnem razmerju
faire raison dati zadoščenje
se faire une raison vdati se v neizogibno(st)
se faire raison soi-même sam si poiskati zadoščenje
mettre à la raison spraviti k pameti, spametovati (koga)
parler raison pametno govoriti
perdre la raison izgubiti pamet, ponoreti
rendre raison de quelque chose da(ja)ti račun o čem, figuré pojasniti kaj
tirer, faire raison de quelqu'un maščevati se komu
il y a raison en tout, pour tout vse ima svoje meje
raison n'a point de lieu sila je močnejša od pravice
comparaison n'est pas raison primera (še) ni dokaz; podobnost nima dokazilne moči

rájši plus volontiers, plutôt, mieux, de préférence

rajši imeti (hoteti) aimer mieux, préférer
rajši kaj narediti préférer faire quelque chose
rajši bi ostal j'aimerais mieux (ali je préférerais) rester
rajši umreti kot trpeti plutôt mourir que souffrir
rajši imam vino kot pivo j'aime mieux le vin que la bière, je préfère le vin à la bière
rajši vidim, da ostaneš je préfère que tu restes

rajuster [ražüste] verbe transitif (zopet) spraviti v red, izboljšati, popraviti; poravnati (spor); pomiriti, spraviti

se rajuster (spet) se urediti; urediti si obleko; spraviti se, pomiriti se, spet s kom živeti v miru
rajuster ses lunettes naravnati, popraviti si očala
rajuster le tir popraviti streljanje
rajuster (tudi: réajuster) les saiaires popraviti, povečati plače (v skladu s povečanjem življenjskih stroškov)

ràk zoologija écrevisse ženski spol , (morski) crevette ženski spol ; medicina cancer moški spol ; (astronomija) Cancer moški spol

rak samotar (zoologija) bernard-l'(h)ermite moški spol, pagure moški spol
lov na rake pêche ženski spol aux écrevisses
rdeč kakor kuhan rak rouge comme une écrevisse
rak na jetrih (pljučih, prsih, želodcu) cancer du foie (du poumon, du sein, de l'estomac)
iti rakom žvižgat se perdre, périr, échouer, faire faillite
naj gre rakom žvižgat! que le diable l'emporte!

rákov¹ (-a -o) adj.

1. di, del gambero:
rakove klešče le chele del gambero
gastr. rakova rižota risotto di gamberi
pren. iti rakovo pot andare a ritroso, fare come i gamberi
zool. rakova ličinka nauplio
rakov morski pajek ninfone (Nymphon gracile)
muz. rakov postop andatura a ritroso
obrt. rakov vbod punto indietro, dietropunto

2. astr., geogr. del Cancro:
geogr. Rakov povratnik Tropico del Cancro

ráma (-e) f

1. anat. spalla; omero:
dvigniti, povesiti rame alzare, abbassare le spalle
potrepljati po ramah dare una pacca sulle spalle
ima široke rame ha buoni omeri, ha spalle robuste
na ramah a spalla
na ramo, čez ramo a tracolla
skomigniti z ramami stringersi nelle spalle
pren. ne segati do rame komu non arrivare alle caviglie di qcn.
vreči skrb čez ramo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
pren. dvigniti koga na rame portare qcn. sulle spalle
pren. pasti komu na rame ricadere sulle spalle di qcn.
prevzeti odgovornost za kaj na svoje rame assumersi la responsabilità di qcs.
biti z ramo ob rami essere pari, uguali
bojevati se z ramo ob rami combattere spalla a spalla

2. alp., obl. spalla
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grad. stopniščna rama rampa di scale
voj. na ramo! spall'arm!

ramasser [ramase] verbe transitif zbrati, pobrati, nabrati; nagrabiti; familier zgrabiti, ujeti, prijeti

se ramasser zbrati se skupaj, (jež) zviti se v klobčič; populaire zopet vstati
ramasser une bûche, une pelle (populaire) pasti na tla pri hoji, v teku
ramasser du foin avec un rateau nagrabiti seno z grabljami
(figuré) ramasser ses forces zbrati svoje moči
ramasser des ordures, des chiffons pobirati smeti, cunje
le professeur a ramassé les cahiers profesor je pobral zvezke
ramasser des champignons dans les bois nabirati gobe v gozdovih
ramasser son style (figuré) zgostiti svoj slog
la police les a ramassés dans une rafle policija jih je prijela, aretirala v raciji
on en ramasse à la pelle tega je na pretek
ramasser une volée dobiti batine
ramasser un bon rhume dobiti hud prehlad

ramener [ramne] verbe transitif nazaj privesti, nazaj pripeljati; privesti domov; odbiti (sovražnika); oživiti (modo); zopet napeljati (pogovor) (à na); opozoriti (à quelque chose na kaj); reducirati (une fraction ulomek)

se ramener (dati) se reducirati
la ramener (populaire) širokoustiti se; hoteti uveljaviti svoje stališče
ramener une jeune fille chez elle spremiti mladenko, dekle domov
ramener la paix zopet vzpostaviti mir
ramener sa gueule (populaire) hrupno protestirati
ramener ses cheveux sur le devant česati si lase naprej (čez plešo)
ramener à la raison zopet spametovati
ramener (un noyé) à la vie spet oživiti (utopljenca)
ramener tout à soi biti egocentričen

ramer¹ [rame] verbe intransitif veslati

ramer en couple veslati z veslom v vsaki roki
ramer contre le fil de l'eau (figuré) plavati proti toku
vol masculin ramé let velikih ptic selivk

rammollire

A) v. tr. (pres. rammollisco)

1. mehčati; omiliti

2. pren. oslabiti

3. pren. (intenerire) ganiti, omehčati:
rammollire qcn. con le lacrime koga s solzami omehčati

B) ➞ rammollirsi v. rifl. (pres. mi rammollisco)

1. zmehčati se

2. pren. pomehkužiti se

Ramnēs -ium, m (beseda neugotovljenega izvora, najverjetneje etr.) ali subst. adj. Ramnēnsēs -ium, m Rámni (Rámnijci, Ramnénzi), ena od treh najstarejših tribus, na katere je bil razdeljen rimski narod pod Romulovo vladavino: Ramnes (latinsko pleme), Tities (sabinsko pleme), Luceres (tuskijsko oz. etruščansko). Po teh plemenih se imenujejo tri centurije (centuriae) konjenikov (vitezov), ki jih je ustanovil Romul: Ramnenses (Ramnijci, Ramnenzi) Titienses (Titijci, Titienzi), Luceres (Luceri oz. Lukeri). Obl. Ramnēs se nav. uporablja za tribus: Varr., Pr., O., Fest.; le redko za centurijo, npr. L. 1, 36, 2. Obl. Ramnenses se redko uporablja za tribus: Varr.; nav. za centurijo: Ci., L., Aur. Od tod pesn. celsi Ramnes H. = iuniores ponosni vitezi, gosposka mladež (gizdalini; izobraženo, za glasovanje sposobno občinstvo). — Kasnejša soobl. Ramnētēs -um, m: Serv.

Opomba: Nom. sg. Rhamnēs: Prisc.; gen. Rhamnetis in Rhamnis: Prisc.; gen. pl. Rhamnensium: Ci. (De re publica 2, 36).

ramo moški spol veja; palmova veja; šopek (cvetlic); šop, kita (čebule); stroka, veja; trgovska podružnica; prodajni artikel

es propio de su ramo to spada v njegovo stroko
vender al ramo v vinotoču vino prodajati
¡esta flor le faltaba al ramo! še tega se je manjkalo!
Domingo de Ramos cvetna nedelja

rán matinal ; (predčasen) prématuré ; (rano zrel) précoce

rano tôt, de bonne heure
v ranem jutru de bon (ali grand) matin, au petit matin, tôt le matin
v njegovi rani mladosti dans sa prime jeunesse
rano sadje fruits précoces (ali hâtifs)
rana ura heure matinale
rana zima hiver moški spol précoce
rana ura, zlata ura heure du matin, heure du gain, le monde appartient à ceux qui se lèvent tôt, l'aurore est l'amie des muses

rán (-a -o) adj. mattutino; prematuro; vrtn. primaticcio, precoce:
vstajati ob rani uri alzarsi presto
delati od ranega jutra do poznega večera lavorare da mattina a sera
rani krompir patate primaticce
bot. rani mošnjak erbastorna montanina (Thlaspi praecox)
PREGOVORI:
rana ura — zlata ura le ore del mattino hanno l'oro in bocca

rán, rána, ráno temprano ; (predčasen) prematuro ; (rano zrel) precoz ; (jutranji, zgodnji) matutino, matinal

v ranem jutru muy de mañana, de madrugada
rana ura hora f matinal
rano sadje fruta f temprana
od rane mladosti desde la más temprana juventud, desde edad muy temprana
rana ura zlata ura a quien madruga, Dios le ayuda
rána herida f (tudi fig); lesión f
lahka (težka, odprta, vbodna, smrtna, nevarna) rana herida ligera (grave, abierta, punzante, mortal, de pronóstico reservado)
odprta rana llaga f (tudi fig)
rana od krogle herida de bala
urezana rana cortadura f, med herida incisa
obvezati rano vendar la herida
zopet odpreti stare rane (fig) renovar (ali abrir) viejas heridas, reavivar viejos resentimientos
povzročiti (zadati) rano causar (producir) una herida
umreti za posledicami svojih ran morir a consecuencia de sus heridas
riti po rani (fig) escarbar en la herida
rana se je zacelila la herida está cerrada (ali cicatrizada)
zdraviti rano curar la herida

rána blessure ženski spol , plaie ženski spol , lésion ženski spol

huda (lahka) rana blessure grave (légère)
strelna rana blessure (causée) par (une) balle
urezna rana coupure ženski spol, taillade ženski spol, entaille ženski spol
ugrizna rana morsure ženski spol, (kače) piqûre ženski spol
vbodna rana blessure faite par une arme pointue
zaceljena rana plaie (ali blessure) cicatrisée
zmečkana rana plaie contuse, contusion ženski spol, froissure ženski spol, meurtrissure ženski spol
rana se je zacelila la blessure s'est fermée (ali cicatrisée)
obvezati rano bander une blessure
zdraviti rano soigner une plaie
umreti za posledicami svojih ran mourir de (ali succomber à) ses blessures
riti po rani (figurativno) retourner le fer dans la plaie
zadati globoke rane (figurativno) faire (ali infliger) de profondes blessures
zopet odpreti rano (figurativno) rouvrir une blessure (ali une plaie)