Franja

trāns-portō -āre -āvī -ātum (trāns in portāre)

1. na drugo stran nesti (nositi), spraviti (spravljati), prenesti (prenašati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), prevesti (prevažati), transportírati: copias secum N., ratibus equitem phalangemque Cu., naves ad transportanda iumenta C., victorem exercitum L., exercitum in Graeciam Ci.; pren.: Danubius duratus glacie ingentia tergo bella (bojne tolpe, bojne trume) transportat Plin. iun.

2.
a) z dvojnim acc. spraviti (spravljati) koga ali kaj čez kaj, preko česa: milites navibus flumen transportat C. (flumen odvisen od trāns, milites od portat), exercitum Rhenum C.; pesn.: nec datur fluenta transportare (sc. eos) V. spraviti čez valovje.
b) pregnati, izgnati, transportírati: aliquem in insulam Suet.

trāns-tineō -ēre (trāns in tenēre) držati skozi kaj, iti (voditi) skozi kaj: commeatus transtinet parietem Pl.

trānsvectiō (trāvectiō) -ōnis, f

I. (transvehere)

1. prevoz, prevažanje, vožnja, prepeljava čez kaj, preko česa: transvectio Acherontis Ci.

2. vožnja mimo, prevažanje, transport: non, ut ante, immanium transvectione saxorum urbis tecta quatiuntur Plin. iun. —

II. (med. transvehi = jezditi mimo) jezdenje, ježa rimskega viteza mimo cenzorja, mimohod = ogled, pregled: equitum turmas frequenter recognovit, post longam intercapedinem reducto more travectionis Suet.

trāns-vehō (trā-vehō) -ere -vēxī -vectum (trāns in vehere)

1. peljati preko česa, čez kaj, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), prenesti (prenašati), transportirati: milites C., exercitum in Britanniam Suet., inflati utres Hispanos transvexerunt (čez reko) L., naves plaustris L., navem humeris travectam Alpes (čez Alpe) Plin.; occ. peljati (voziti) mimo, poseb. v triumfu: Fl., arma spoliaque carpentis L.

2. pass.
a) (med.) (pre)peljati se, iti preko (čez), (pre)pluti, (pre)jadrati: Corcyram L., Persae navibus in Africam transvecti L., caerula cursu Ci., flumen Varr. preplavati; pesn.: transvehitur Tuscos Cl. leti mimo Tuskov; occ. peljati (voziti) se mimo, (po)jezditi mimo: Suet. idr., transvectae a fronte alae T., Nero triumphali veste travectus est T.; o jezdenju mimo cenzorja pri ogledu: ab eodem (sc. Q. Fabio) institutum est, ut equites Idibus Quinctilibus transveherentur L., sed neque detrahi quemquam in travehendo ab accusatore passus est Suet.
b) metaf. preiti (prehajati), preteči (pretekati), miniti (minevati): transvectum tempus T., transvecta aetas T.

trāns-volō (trā-volō) -āre -āvī -ātum (trāns in volāre)

I. intr. (z)leteti (letati) skozi kaj; metaf. (z)leteti kam, preleteti, preteči, (od)hiteti kam: Varr., Sen. tr. idr., eques transvolat in alteram partem L., arma transvolarunt ad hostes Pl., transvolat ignis Lucr. —

II. trans.

1. kaj preleteti (preletati, preletavati), prehite(va)ti, hitro prekoračiti (prekoračevati), prečkati: oceanum Corn., Pontum, Boeotias fines Plin., Alpes, Asin. Poll. in Ci. ep.; metaf.: dum transvolat auras (sc. vox) Lucr., qualia sunt vitri (sc. foramina), species quā travolat omnis Lucr. šine skozi; pren.: cogitatio animum transvolans Plin. prešinjajoča.

2. occ. leteti mimo, hiteti mimo, šiniti mimo, huš(k)niti (mimo): Cupido transvolat aridas quercus H., vela navium Plin., Nilus insulas transvolat Plin. teče mimo otokov, ob otokih; metaf. (o času): ad nutum tuum momenta transvolant Aug.; pren.: transvolat (sc. meus amor) in medio posita H. hiti mimo … , se ne (z)meni za …

trarre^*

A) v. tr. (pres. traggo)

1. knjižno povleči; potegniti, potezati:
trarre avanti pren. zavleči
trarre la lana presti volno
trarre a sé vleči, potegniti k sebi
trarre via odvleči

2. odvleči, odpeljati (tudi pren.):
trarre qcs. a buon fine kaj uspešno dokončati, izpeljati
trarre in errore spraviti, zavesti v zmoto
trarre in inganno prevarati
trarre in salvo rešiti, spraviti na varno
trarre in servitù zasužnjiti
trarre qcn. al supplizio koga peljati na morišče

3. spodbuditi, spodbujati; pritegniti

4. pren. odrešiti; spraviti, spravljati:
trarre qcn. d'impaccio koga rešiti iz zadrege
trarre qcn. da un pericolo koga rešiti iz nevarnosti

5. vzeti, jemati iz; iztisniti, iztiskati:
trarre qcn. di senno koga spraviti v blaznost, obnoriti
trarre a sorte izžrebati
trarre vino dalla botte vzeti vino iz soda

6. imeti, dobiti, pridobivati (tudi pren.):
trarre beneficio, guadagno imeti korist
trarre origine izvirati

B) v. intr.

1. knjižno napotiti se; teči kam

2. knjižno pihati (veter)

3. ekon. izdati, trasirati (menico, plačilni nalog)

C) ➞ trarsi v. rifl. (pres. mi traggo) izvleči se; spraviti se:
trarsi da una difficoltà, da un pasticcio izvleči se iz težav
trarsi di mezzo spraviti se izpod nog

trastullo m

1. zabava, igračkanje; razvedrilo, igra:
è stato il trastullo della fortuna usoda se je z njim poigrala
fare qcs. per trastullo kaj delati za zabavo, kratek čas

2. igrača

tratar obravnavati, obdelovati, ravnati z, občevati; razpravljati, pogajati se; skleniti (kupčijo); nagovoriti z naslovom; trgovati, kupčevati

tratar con rigor strogo ravnati z
le trató de loco rekel mu je norec
tratar de tú tikati
tratar mal slabo ravnati z
tener que tratar con alg. imeti posla s kom
tratar de govoriti o, pogajati se o
tratar de conseguir a. skušati kaj doseči
tratar de hacer a/c nameravati kaj, prizadevati si, da
tratar en lanas trgovati z volno
tratarse iti za; (medsebojno) občevati
no se puede tratar de ello o tem ne more biti govora
¿de qué se trata? za kaj gre?

trattare

A) v. tr. (pres. tratto)

1. obravnavati:
trattare questioni attuali obravnavati aktualne probleme
trattare la pace pogajati se o miru

2. ravnati s, z; gostiti; postreči komu:
trattare con affabilità ravnati ljubeznivo
trattare dall'alto in basso obravnavati zviška
trattare bene, male lepo, grdo ravnati
trattare coi guanti ravnati obzirno, delati v rokavicah

3. skleniti, sklepati:
trattare un affare skleniti posel

4. tehn. obdelati

5. med. zdraviti

B) v. intr.

1.
trattare di razpravljati o:
di che si tratta? za kaj gre? kaj se je zgodilo?

2. občevati, imeti opravka

C) ➞ trattarsi v. rifl. (pres. mi tratto) skrbeti za; živeti:
trattarsi da principe živeti kot grof

travers [travɛr] masculin

1. majhna, nekoliko smešna napaka

chacun a ses travers vsak ima svoje napake

2. širina; poprečnost, poševnost; nepravilnost

à travers quelque chose, au travers de quelque chose skozi kaj
passer à travers les champs iti čez polja
en travers počez, poprek
à tort et à travers vsevprek
de travers poševno, po strani; narobe
deux travers de doigt dva prsta širok
avoir l'esprit de travers nespametno govoriti
les affaires vont de travers stvari gredo narobe
(familier) j'ai avalé de travers zaletelo se mi je (pri požiranju)
comprendre quelque chose de travers narobe kaj razumeti
courir à travers champs ucvreti jo čez polje
entendre de travers narobe, napak slišati, preslišati
se mettre en travers postaviti se po robu, prekrižati (de quelque chose kaj), ovirati
passer au travers srečno uiti
regarder de travers po strani gledati
prendre quelque chose de travers biti zelo občutljiv za kaj

travērso

A) agg. prečen, poševen:
via traversa stranska, prečna ulica; ekst. bližnjica
agire per vie traverse delovati skrivaj, nepošteno

B) m

1. širina (predmeta):
a traverso, di traverso, per traverso poprek, počez, pošev
per il traverso po širini
andare di traverso zaleteti se (jed, pijača)
guardare di traverso gledati postrani (tudi pren.);
prendere qcs. di traverso pren. kaj narobe razumeti, tolmačiti, vzeti

2. navt. bok:
di traverso bočno

tŕčiti chocar (tudi fig) ; encontrarse, entrechocarse; topar ; (vlaki, avto itd.) chocar , (ladje) abordar

trčiti s čim, ob kaj chocar contra a/c, tropezar con (ali contra) a/c, dar contra a/c, topar con a/c
trčiti s kozarci chocar los vasos

tŕd dur, rude (tudi figurativno) , rigide, raide, inflexible , (trden) ferme, solide, résistant , (od mraza) engourdi, gourd , (strog) sévère, rigoureux , (brezčuten) insensible , (težaven) difficile, pénible, ardu

trde besede de dures paroles
trd boj dur combat, combat acharné
trdi časi des temps durs (ali difficiles)
trdo jajce œuf dur
trda kazen peine ženski spol sévère, dure punition
trda resnica vérité cruelle
trda usoda sort cruel
trda zima hiver rigoureux (ali dur, rude), rude hiver
trdo življenje vie dure
biti trde glave (figurativno) avoir la tête dure, être réfractaire
biti malce trd être un peu ivre (ali familiarno éméché, pompette)
biti trd na kaj avoir grande envie de quelque chose, être avide de quelque chose, familiarno être engoué de quelque chose
trdo s kom ravnati traiter quelqu'un durement (ali avec dureté), se montrer dur avec quelqu'un
to bo trd oreh zanj cela lui donnera du fil à retordre
trd kakor kamen dur comme (la) pierre
trd kakor železo dur comme le fer (ali l'airain)

tŕden (-dna -o) adj.

1. saldo, fermo, solido, gagliardo:
trden most un ponte saldo
trden jez una diga solida
trdno zdravje salute buona, ferma

2. compatto:
trden beton cemento compatto

3. forte, solido:
trdna organizacija organizzazione forte

4. robusto

5. tenace, adamantino, incrollabile, inattaccabile; inoppugnabile:
biti trden v sklepih, sodbah essere tenace nei propositi, nelle valutazioni
trdno dejstvo fatto inoppugnabile

6. profondo, fondo:
trdna noč notte fonda
trden spanec sonno profondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trden kmet contadino abbiente, facoltoso
nič kaj trden v nogah incerto sulle gambe (dalla paura, per il vino)
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
trdna valuta valuta forte, pregiata
fiz. trdno telo solido

tŕdno prislov firmly, fast; firm

tŕdno se držati česa to keep a firm hold of something
tŕdno sem prepričan (odločen) I am firmly (ali fully) convinced (resolved)
tŕdno priviti (vijak) to tighten (a screw)
tŕdno spati to be fast asleep, to sleep like a log
tŕdno verovati v kaj to be a firm believer in something

tre

A) agg.

1. tri:
il bambino ha tre anni otrok ima tri leta

2. ekst. nekaj, malo:
dire qcs. in tre parole kaj povedati v nekaj besedah
non saper mettere insieme tre discorsi ne znati spraviti skupaj nekaj besed
pensarci tre volte dobro kaj premisliti

B) m; f

1. tri; tretji; trojka:
il tre febbraio tretji februar
tre più tre fa sei tri in tri je šest
prendere un tre šol. dobiti trojko
le tre tri zjutraj; pog. tri popoldne
e tre! zdaj pa še to!
non c'è due senza tre v tretje gre rado

2. igre trojka (igralna karta):
il tre di picche pikova trojka

tread^*2 [tred]

1. neprehodni glagol
stopati, korakati, iti, hoditi; neposredno slediti

2. prehodni glagol
iti po, stopiti (na), gaziti, tlačiti; krčiti, utreti (pot); plesati (ples); pohoditi, pogaziti, zmečkati; naskočiti

to tread on s.th. stopiti na, pohoditi kaj
to tread on s.o's corns (toes) stopiti komu na kurje oko (na prste)
(to seem) to tread on air figurativno plavati na oblakih, biti ves iz sebe od veselja
to tread the stage (the boards) iti med gledališke igralce, nastopiti na odru
do not tread on the grass! ne hodite po travi!
to tread (as) on eggs iti kot po jajcih, figurativno ravnati, postopati oprezno
to tread on s.o.'s he heels biti komu za petami
to tread a hen naskočiti kokoš (o petelinu)
to tread grapes tlačiti grozdje
he will tread in his father's footsteps šel bo po očetovih stopinjah
to tread lightiy nastopati oprezno
to tread on s.o.'s neck figurativno imeti koga v popolni oblasti
to tread a measure plesati
to tread a path utreti si pot
to tread the room stopati po sobi
to tread under foot pogaziti
to tread warily oprezno postopati
to tread water držati se pokonci hodeč v vodi

tréba

tréba je it is necessary
kot tréba as it should be, properly, suitably
napravi to kot tréba! do it properly!
ni tréba! no need!
kaj ti tréba več? what more do you want?
če bi bilo tréba (= v potrebi) if need be
ne izostani dljè kot tréba! don't stay away longer than you need!
ni mi tréba tvojega denarja I don't need your money
tréba mi je I need, I want
to je tréba storiti this must be done
tréba je samo reči in... you have only to say the word and...
še marsikaj bo tréba napraviti there is still much to be done
ni se ti tréba bati you needn't fear (za for)
tréba bi ga bilo kaznovati he ought to be punished
ni se tréba čuditi, da... it is not to be wondered at that...
ni ti tréba skrbeti you need not trouble
tréba je delati, če hočeš uspeti you must work if you want to succeed
če je tréba, bom to jutri naredil I'll do it tomorrow, if it is necessary (ali if need be)
tréba bo še tri tedne, da končamo to delo it will take us three weeks to finish this job
pol ure nam je bilo tréba hoditi do postaje it took us half an hour to walk to the station

tréba

treba je il faut, il est nécessaire
treba mi je česa j'ai besoin de quelque chose, il me faut quelque chose
ni treba il n'est pas nécessaire
če je (bo) treba si besoin est, au besoin, en cas de besoin (ali de nécessité), le cas échéant
kakor je treba en bonne (et due) forme, dans les formes
to je treba pojasniti il faut expliquer cela, cela demande (ali exige, requiert, nécessite) une explication
za to je treba veliko poguma il faut (avoir) beaucoup de courage pour (faire) cela
ni mu treba priti il n'a pas besoin de venir
kaj mu je bilo treba …? qu'avait-il besoin, qui le forçait de … (+ inf)?

trecēnto

A) agg.

1. tristo:
un viaggio di trecento chilometri potovanje, dolgo tristo kilometrov
dire qcs. trecento volte kaj stokrat povedati

2.
anno trecento leta tristotega
pagina trecento tristota stran

B) m

1. tristo:
nell'anno trecento d.C. leta tristo n.š.
i trecento delle Termopili tristo termopilskih junakov

2. štirinajsto stoletje

3.
il Trecento lit., umet. trecento