Franja

œsophagisme [-žism] masculin krč v požiralniku

off¹ [ɔ(:)f] prislov

1.
(smer, večinoma v zvezi z glagoli) stran, proč (he rode off odjahal je)

2.
oddaljenost (krajevno in časovno) od tu, od tod; od sedaj (far off daleč, a month off čez en mesec)

3.
od, proč, dol, raz (off with your hat odkrij se)

4.
ugasnjen, izklopljen, zaprt (radio, luč, plin itd.)

5.
prekinjen, končan, razprodan (the bet is off stava ne velja več, the whole thing is off vse je padlo v vodo, oranges are off pomaranč ni več)

6.
(dela) prost (to take a day off vzeti si prost dan)

7.
čisto, do kraja (to drink off vse izpiti, to sell off razprodati)

8. ekonomija
(trg) medel, slab (the market is off)

9.
ne sveže, pokvarjeno (hrana)

10. šport
ne v formi

11. ameriško
v zmoti (you are off on that point motiš se v tem)

12.

Razno:

be off!, off you go!, off with you! odidi, proč s teboj!
to be off oditi, motiti se, biti prismojen (navadno a little off), biti odpovedan
to be well (badly) off biti dobro (slabo) situiran
to break off negotiations prekiniti pogajanja
to call off odpovedati (sestanek)
to cast off zavreči
to kill off vermin pokončati mrčes
on and off tu in tam
10 per cent off 10 procentov popusta
right off, straight off takoj
to see s.o. off spremiti koga, ki odpotuje
to take off vzleteti(letalo)
how are you off for? kako si kaj z (denarjem)?

off balance [ɔ́fbǽləns] pridevnik & prislov
ne v ravnotežju, (spravljen) iz ravnotežja

of-fendō -ere -fendī -fēnsum (ob in *fendere; prim. de-fendō)

I. intr.

1. trčiti (trkati), zade(va)ti ob kaj: dens offendit solido (dat.) H. zadeva ob kaj trdega, grize v trdo, qui in tantis tenebris nihil offendat Ci.

2. metaf.
a) z zadetjem ob kaj (u)trpeti (imeti) škodo, poškodovati se (v vojni), biti poražen, doživeti (doživljati) nezgodo, ponesrečiti se: Ph., naves in redeundo offenderunt C., in quibus (sc. aquis) offendit naufraga puppis O., quoties culpā ducis … in exercitu esset offensum C. je kaj spodletelo, viri fortes in periculo offendunt Ci., Atilius offendit primo accessu ad Africam L. je imel nesrečo, apud iudices offendisti Ci. = bil si obsojen, tako tudi: cum multi viri fortes offenderint Ci.
b) zade(va)ti ob kaj (npr. ob kak zakon), (pre)kršiti kaj, (pregrešiti se) grešiti, zakriviti kaj, narediti (delati) napako, (z)motiti se, ne(je)voljo vzbuditi (vzbujati): L., in eo … offenderat, quod … N., in quo ipsi offendissent Ci., cum intellegeret se apud ipsam plebem offendisse de aerario Ci. ep.
c) spotakniti (spotikati) se ob koga, kaj, razhuditi (hudovati) se nad kom (čim), nezadovoljen biti s kom (čim), imeti komu kaj (po)očitati: Gell., si Caesarem probatis, in me offenditis C., si in me aliquid offendistis, cur non in meo capite luitur? C.; pass. brezos.: in eis offenditur Ci.
d) pohujšljiv, spotikljiv, neprimeren, nespodoben, nevšečen biti, v oči bosti, v oči biti, pozornost vzbuditi (vzbujati): Q., cum consulare nomen offenderet L., ne quid ipse offendam Ci. —

II. trans.

1. trčiti s čim ob kaj, udariti (se), zadeti (se) s čim ob (v) kaj, z zadetjem ob kaj poškodovati se, poškodovati si kak telesni del: Auct. b. Hisp., Col., Plin., Mart., Lucr. idr., pedem offendere Val. Max. ali pedem suum ad lapidem o. Vulg. udariti z nogo (ob kamen), pes offensus O. noga, s katero se je kdo udaril, o. aliquem pede Pl. zadeti koga z nogo, o. caput ad fornicem Q. udariti z glavo ob obok, capite graviter offenso L. s hudo poškodbo glave, offenso sento praebuit sonum L. ob katerega je zadel, o. lapidem Ap. ob kamen, latus Ci. poškodovati si stran (telesa), vocis offensa imago V. odbiti jek, odmev; potem sploh kak telesni del ali telo težiti, trapiti, mučiti, trpinčiti, nadlegovati, nadležen (v nadlego) mu biti: colorum claritas aciem oculorum offendit Plin., polypodion offendit stomachum Plin., corpus offensum est Cels. je oslabelo, bolno.

2. metaf.
a) zade(va)ti, naleteti (naletavati) na koga, nameriti na koga (kaj), sreč(ev)ati, naj(deva)ti koga (kaj): cum aliquem offensum forte fortunā videret N. na katerega se je bil nameril; z dvojnim acc.: Pl., omnes imparatos N., templum nondum perfectum offenderant Ci.; z adv. določilom: cum ad villam venisset et omnia aliter offendisset ac iusserat Ci.
b) žaliti, razžaliti, užaliti, prizade(va)ti, omrazíti (omráziti): O., Iust., Sen. ph., sermones … tuam existimationem … non offendunt Ci. ep., Pompeium non offendit N., ita vixit, ut offenderet sciens neminem Ci., honestius putabat offendere quam odisse T., eos splendor offendit Ci., id, quod offendit Etruscos L., o. animum alicuius Ci., offendit ea res Etruriae populorum animos non maiore odio regni quam ipsius regis L. to je razžalilo narode Etrurije, ker so sovražili kralja samega prav tako kot kraljestvo; toda offendere animum in aliquo Ci. zameriti komu; med. offendi = za zlo vzeti (jemati), zameriti (zamerjati) kaj, čemeriti se, postati (biti) čemeren, vzne(je)voljiti se nad čim: non ego paucis offendar maculis H., offendi fidis medicis H.; z ACI: ut non offendar surripi (sc. ista munera) Ph., offendebatur (ni trpel) componi aliquid de se Suet. — Od tod adj. pt. pf. offēnsus 3

1. razžaljen, užaljen, nevoljen, (vz)nejevoljen, razkačen, razsrjen: O., propter eas res fuerant tibi offensi Ci., offensā in eum militum voluntate N. vojaki so kazali svoj srd nad njim, offensus crudelitate Iust., nullis tamen offensior (po nekaterih izdajah infensior) quam vernaculis Suet.

2. spotikljiv, neprimeren, nespodoben, zoprn, mrzek: forma semel offensa H., o. argumentum Ci., civibus (dat.) suspectus tam graviter atque offensus Ci., populo nos offensi invisique fuimus Ci.; subst. offēnsum -ī, n spotika, pregrešek, prekršek, napaka: offensum est, quod eorum, qui audiunt, voluntatem laedit Ci.

öffentlichkeitsscheu ki nerad nastopa v javnosti

of-ficiō -ere -fēcī -fectum (ob in facere)

1. na(s)proti stopiti (stopati) komu, na(s)proti se postaviti (postavljati), na pot stopiti (stopati), pot zastaviti (zastavljati), pot zapreti (zapirati) komu, postaviti (postavljati) se po robu, upreti (upirati) se, zadel(ov)ati, zazid(av)ati, zastaviti (zastavljati) kaj: Varr., V., Lucr. idr., offecerat (sc. Alexander) apricanti (sc. Diogeni) Ci. je stal napoti, je bil v napoto, o. itineri hostium S., cum alii in angustiis ipsi sibi officerent S. so bili drug drugemu v napoto, umbra terrae soli officiens Ci. na pot stopajoča, o. auspiciis Ci. ali omnium prospectu (= prospectui) Auct. b. Afr. napoti (v napoto) biti, o. luminibus alicuius Ci., Icti. zazidati (zastreti) komu svetlobo; z acc.: o. adversariorum iter Auct. b. Afr.; pren.: mentis tuae quasi luminibus officit altitudo fortunae meae Ci. jemlje vid tvojim duševnim očem.

2. metaf. biti v napoto, prizade(va)ti, (o)krniti, škoditi (škodovati), (pre)kršiti, (pri)kratiti komu kaj, zmanjš(ev)ati, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), ugonobiti (ugonabljati): libertati, nomini L., eius gloria iam imperatoris famae officiebat L. je s svojim bliščem zatemnjevala, o. commodis alicuius S., officiunt frugibus herbae (plevel) V., lactucae officiunt claritati oculorum Plin., ei pecuniae vita Sex. Roscii obstare atque officere videtur Ci., offecti corporis sensūs Lucr.; v besedni igri: simulatio officio meis commodis officis et obstas Ci.; alicui non officere s quominus: Plin. iun.

3. narediti kaj čez kaj, prevleči, prekriti kaj s čim: proprio colori novum P. F.

officiōsus 3, adv. - ē (officium)

1. ustrežljiv, uslužen, ugodljiv, postrežljiv, vóljen (volján): homo, amicitia Ci., voluntas, epistula O., sedulitas H., homines Lampsaceni summe in omnes cives Romanos officiosi Ci., homo officiosior Ci., officiosissima natio Ci., officiose scribere, hoc facere Ci., sed illa officiosius Ci., reverentissima et officiosissima venit ad me Plin. iun.; occ. iz uslužnosti (vneme) izvirajoč (= ki ga narekuje uslužnost), vóljno (voljnó) prevzet: dolor Ci., hi officiosi labores mei Ci., pietas Sen. ph.

2. „službi primeren“, pripravljen za službo; od tod subst. officiōsus -ī, m
a) strežnik v kopališču: Petr.
b) ljubimec, ljubček, pripravljen ustreči pohoti drugih: impudicus Sen. rh.

offici-perda -ae ali offici-perdus -ī, m (officium in perdere) kdor usluge drugih obrača v zlo, sprevračalec uslug drugih: gratior officiis, quo sis mage carior, esto, ne nomen subeas quod dicunt officiperdae (po nekaterih izdajah officiperdi) Ca.

offing [ɔ́fiŋ] samostalnik
navtika odprto morje, dohod v pristanišče

in the offing navtika še viden z obale, na odprtem morju; figurativno na dogledu, dogleden
to get the offing priti na odprto morje
to keep a good offing from the coast držati se proč od obale

off-peak [ɔ́:fpi:k] pridevnik
ki je pod vrhom; ki ni v času prometnih konic

elektrika off-peak tariff nočna tarifa

offrire^*

A) v. tr. (pres. ōffro)

1. nuditi, ponujati:
offrire il destro (di) ponuditi priložnost, možnost

2. obljubiti, obljubljati

3. ekst. podariti, darovati

4. dati, prikazati:
offrire il fianco pren. izpostaviti se nevarnosti, kritiki

5. ponujati; dati v prodajo

B) ➞ offrirsi v. rifl. (pres. mi ōffro)

1. ponuditi se, biti pripravljen

2. (presentarsi) ponuditi, ponujati se; biti na voljo, na razpolago

offset¹ [ɔ́(:)fset] samostalnik
kompenzacija, nadomestilo
ekonomija poračunanje; odhod (na pot)
botanika poganjek, klica
tisk ofset, odtis, patrica (v litografiji)
tehnično zavoj, prevoj (v cevi)
elektrika stranski vod
geometrija ordinata
arhitektura vzboklina v zidu; veja (sorodstva)

botanika offset bulb zarodna čebulica
tisk machine ofsetni tiskalni stroj
offset-course computer avtomatični smerni kazalec

offset² [ɔ́(:)fset]

1. prehodni glagol
nadomestiti, izravnati
tisk tiskati v ofsetu
tehnično zviti (cev)

2. neprehodni glagol
cepiti se na veje; izbokati (zid)

the gains offset the losses dobički izravnajo izgube

offsize [ɔ́:fsaiz] samostalnik
tehnično odklon v merilu

of-fuscō -āre (—) -ātus (ob in fuscāre) zatemniti (zatemnjevati); pren. poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, (o)sramotiti: quoniam offuscata sum Ambr., iustitiam Tert., ne quis offuscetur Tert.

oggettivare

A) v. tr. (pres. oggettivo)

1. popredmetiti; spremeniti v objekt, objektivirati

2. posplošiti

B) ➞ oggettivarsi v. rifl. (pres. mi oggettivo) popredmetiti se, objektivirati se

oglindí -ésc

I. vt./vr.

1. zrcaliti (se), odsevati; odražati (se), izražati (se), kazati (se)

2. prikazovati, predstavljati

II. vr.

1. pogledati se v zrcalu

2. zgledovati se

ognjàrica ž pastirska koča, v kateri se kuri ogenj

ognora avv. knjižno vedno, v vsakem trenutku

òguzati se -ām se dobiti volka v poletni vročini