Franja

Amȳnander -drī, m (Ἀμύνανδρος) Aminander, atamanski kralj, zaveznik Etolcev in Rimljanov v vojni proti mak. kralju Filipu III.: L.

Amyntor -oris, m (Ἀμύντωρ „Branilec“) Amintor, dolopski kralj v Tesaliji, oče Feniksa in Krantorja: O. Od tod patronim Amyntoridēs -ae, m (Ἀμυντορίδης) Amintorid = Amintorjev sin Feniks (Phoenix): O.

an³, vprašalnica ali, ali pa, ali morda.

I. uvaja drugi in naslednje člene ločnih (disjunktivnih) vprašanj

1. neodvisnih: utrum igitur has corporis an Pythagorae tibi malis vires ingenii dari? Ci., utrum hostem an vos an fortunam utriusque ignoratis? L., num me rogari oportet abs te an te potius a me? Ci., Capunaene te putabas consulem esse an Romae? Ci., nonne extra ordinem tulisti an licuit tibi ferre legem? Ci.; brez vprašalnice v prvem členu: ipse percussit an aliis occidendum dedit? Ci., eloquar an sileam? V.; annōn ali bolje an nōn ali ne: sortietur an non? Ci.

2. odvisnih: videte, utrum sit aequius hominem dedi inimicis an amicis Ci., rectene an secus (dixerint), nihil ad nos Ci.; brez vprašalnice v prvem členu: non quaero, iure an iniuria sint inimici Ci., deliberatur, incendi placeret an defendi C. Ali ne v odvisnih ločnih vprašanjih necne, kadar se zanika ves stavek: quaero, potueritne Roscius suam partem petere necne Ci.; an non samo tedaj, kadar zanika non le eno besedo: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit Ci. = ali je povedal... ali zamolčal, quaestio est, bellum indicamus an non Ci.

3. prvi člen je zamolčan, a se lahko v mislih dostavi:
a) v neodvisnih ločnih vprašanjih an = ali pa, ali morda celo, (ali) morda, ali: unde ordiar? an ab ipsa lege? Ci. (pri čem drugem) ali (morda) pri..., quid ad se venirent? an speculandi causā? C., quae ista nova diligentia? an te L, Flavii vociferatio commovebat an M. Antonii auctoritas? Ci.; poseb. pogosto: an censes? an tu existimas? an ignoratis? an quisquam dubitat? Ci. = pa vendar ne, ali pa; včasih v trdilnem smislu (= nonne) = ali... ne, (ali) morda ne, kajne da: quando oraculorum vis evanuit? an postquam homines minus creduli esse coeperunt? Ci.
b) v odvisnih ločnih vprašanjih = ali: quaesivi, an misisset (peripetasmata) Ci. (kjer si moramo misliti: [ali je kaj drugega] ali je poslal [preproge]).

4. (šele poklas. ali pesn.) v enostavnem odvisnem vprašanju = ali: exspectabat, an ibi Pompeius esset L., quis scit, an adiciant tempora di H., Alexander, an cum ipso militare vellet, interrogat Cu., quaesito, an Caesar venisset T.

II.

1. uvaja drugi in naslednje člene odvisnih ločnih vprašanj v pomenu ali za izrazi dvoma in negotovosti, kakršni so: dubito, dubium (incertum) est, nescio, haesito, interest, refert idr.: ne forte dubitasse videretur, verumne an falsum sit Ci., nihil interesse, utrum haec Messanae an apud istum loqueretur Ci., refert etiam, qui audiant, senatus an populus an iudices Ci.; od tod skrčeno (brez nadrednega izraza dvoma ali negotovosti in tudi brez vpliva na glagol), včasih, posebno pri številčnih podatkih, navidezno = aut, vel, -ve, sive: cum ei (Themistocli) Simonides an quis alius artem memoriae polliceretur (pravzaprav: Simonides an quis alius dubium est...) Ci., ea suspicio, vitio orationis an rei, haud sane purgata est L., dein cum essent perpauca inter se uno an altero spatio collocuti Ci., ex illis unus an alter ait O., finem vitae, sponte an fato, implevit T., Rufus et cum eo septem an octo... in priore sententia perseverarunt Plin. iun., dies abhinc quintus an sextus est Ap.; menjaje se s sive, seu: sive fatali vecordia an imminentium periculorum remedium ipsa pericula ratus T., seu taedio ambiguae spei an amore coniugis T. (prim. O., Fast. III, v. 773 in nasl.).

2. če se prvi člen zamolči in drugi primerno poudari, nastanejo izrazi negotovosti, ki se nagibajo k pritrditvi: dubito an, haud scio an, nescio an, v katerih je an = ali ne, tako da dobi cel izraz „dvomim, ali ne“, „ne vem, ali (če) ne“ pomen morda, menda, skoraj bi mislil, po mojem mnenju, bržkone, prejkone, najbrž: dubito, an hunc primum omnium ponam N. dvomim, ali ne bi njemu odkazal prvega mesta = po mojem mnenju gre njemu prvo mesto, najrajši bi dal njemu prvo mesto, civitatem non solum Graeciae, sed haud scio an cunctis gentibus anteponendam dico Ci., mortuus est C. Sacerdote praetore nescio an ante, quam Verres praeturam petere coepit Ci. Če pa se nagiba misel k zanikanju, pristopi non, nemo, nullus, numquam k an: quod haud scio an non possis C. česar menda (česar pač) ne moreš, contigit tibi, quod nescio an nemini Ci. kar najbrž nikomur drugemu, hoc diiudicari nescio an numquam possit Ci. to se ne da menda nikdar razsoditi; tako tudi: an imperare noluisset, dubium T. težko da je hotel postati cesar; vendar tudi: non horum senectus miserabilis fuit? haud scio an ulla beatior possit esse Ci. = pač nobena. Isto kot ind. izraža tudi cj. haud sciam an Ci., dubitaverim an Ci., le šibkeje: de L. Bruto dubitarim, an in Arruntem invaserit Ci. Lucij Brut je pač najbrž... Pogosto se nanaša le na en pojem: testem non mediocrem, sed haud scio an gravissimum Ci. morda, menda, exstincto Maximo, dubium an quaesitā morte T. najbrž prostovoljno.

Anacēs -um, m (Ἄνακες, star. pl. subst. ἄναξ „gospodje“) vladarja, zaščitnika, naziv Dioskurov (Kastorja in Poluksa) v Atenah: Ci. (De nat. deor. III, 53, kjer pišejo nekateri Anactes).

Anacharsis -idis, m (Ἀνάχαρσις) Anaharzid, skitski knez, ki je iz vedoželjnosti potoval po Grčiji in se v Solonovem času mudil v Atenah: Ci., Plin., Tert., Lact. (z acc. -sim), Sid.

Anacreōn -ontis, acc. -onta, m (Ἀνακρέων) Anakreont, gr. lirik iz jonskega mesta Teosa (Teos), roj. l. 559, živel v Abderi (kjer je bil vzgojen) in na Samosu, umrl l. 478: Ci., H. idr. Od tod adj. Anacreontīus 3 (Ἀνακρεόντειος) Anakreontov, anakreontski: Q., Serv. Anacreonticus 3 = Anacreontīus: Fulg.

anafilaksa samostalnik
medicina (alergijska reakcija) ▸ anafilaxia
Nevarni znaki anafilakse so oteklina grla z oteženim dihanjem (lahko celo zadušitvijo), krč dihal in padec krvnega tlaka s šokom ter s srčno odpovedjo. ▸ Az anafilaxia veszélyes jelei közé tartozik a légzési nehézséggel járó torokduzzanat (esetleg fulladás), légzésszervi görcs és vérnyomáscsökkenés sokkos állapottal, valamint szívleállással.
Sopomenke: anafilaksija

Anāgnia -ae, f Anagnija, prastaro herniško glav. mesto v Laciju vzhodno od Rima (Anagni): V., L. Od tod adj. Anāgnīnus 3 anagnijski, iz Anagnije: municipes Ci., compitum L. (ker sta se tam stekali via Lavicana in Praenestina); subst.
a) Anāgnīnī -ōrum, m Anagnijci, preb. Anagnije: Ci., L., Plin.; v sg. Anāgnīnus -ī, m Anagnijec: Ci.
b) Anāgnīnum -ī, n (sc. praedium) vaško posestvo (Ciceronovo) pri Anagniji: Ci. ep.

analecta -ae, m (iz gr. ἀναλέγω) pobiralec drobtin, drobtinar, suženj, ki je pri pojedinah spravljal ostanke jedi in kar je padlo z mize: Mart. (pri katerem berejo drugi analecta -ōrum, n = τὰ ἀνάλεκτα drobtine); analectae Sen. ph. šalj. dvosmiselno „drobtinarji“ = ki naj bi zbirali odpadle drobtine in odpadle verze.

analēmma -matos, gen. pl. -matōrum, dat. in abl. pl. -matīs, n (gr. ἀνάλημμα) podstavek sončne ure, katerega podobe so kazale dolžino kazalčeve sence in s tem obenem višino tečaja in poldnevnik določenega kraja kakor tudi dnevni čas: Vitr.

analisi f

1. analiza; razčlenjevanje, razčlenitev:
analisi logica jezik stavčna analiza
analisi grammaticale jezik besedna analiza
analisi del sangue med. analiza krvi
analisi dell'urina med. analiza urina
analisi quantitativa, qualitativa kvalitativna, kvantitativna analiza
analisi spettrale, gravimetrica kem. spektralna, gravimetrična analiza

2. analiza, temeljit pregled, presoja, ocena:
procedere all'analisi di un fenomeno sociale lotiti se analize družbenega pojava
condurre un'accurata analisi di un problema temeljito razčleniti problem
analisi psicologica psihološka analiza
in ultima analisi v bistvu, konec koncev, navsezadnje

3. psihoanaliza

analitično prislov
(podrobno) ▸ analitikusanTo bo treba vsestransko in analitično raziskati ne samo v medijih, ampak predvsem v strokovnih krogih. ▸ Ezt nemcsak a médiában, hanem főleg szakmai körökben kell majd minden szempontból és analitikusan körüljárni.

analiz|a ženski spol (-e …)

1. die Analyse; -analyse (dela Werkanalyse, jezika Sprachanalyse, kapacitete Kapazitätsanalyse, napak Fehleranalyse, po igri Nachspielanalyse, prevodnosti Leitfähigkeitsanalyse, stroškov in koristi Kosten-Nutzen-Analyse, tržišča Marktanalyse, uspešnosti Erfolgsanalyse, vode Wasseranalyse, zvoka Klanganalyse/Schallanalyse; intencionalna Intentionalanalyse, interakcijska Interaktionsanalyse, oblikovna Formanalyse, pelodna Pollenanalyse, plinska Gasanalyse, rentgenska Röntgenanalyse, rentgenska strukturna Röntgenstrukturanalyse, sistemska Systemanalyse, spektralna Spektralanalyse, stavčna Satzanalyse, stilistična Stilanalyse, strukturna Strukturanalyse, tekstna Textanalyse, vrednostna Wertanalyse, vsebinska Inhaltsanalyse)
analiza primera die Fallstudie
analiza prostora die Raumbeobachtung
analiza samega sebe die Selbstanalyse
analiza vrednosti die Auswertung
analiza podatkov die Auswertung
center za analizo podatkov die Auswertestelle

2. matematika die Analysis (vektorska Vektoranalysis, funktionalna Funktionalanalysis)

analogia -ae, f (gr. ἀναλογία)

1. enako (isto) razmerje, sorazmerje, nalika, analogija: Varr., Sen. ph.

2. gram.
a) nalika, analogija, enakomernost podobnih primerov v besedotvorju: Q., Gell.
b) (v stilistiki) enotnost in enakomernost opisovanja, analogija: C. Iulii Caesaris de analogia libri duo Suet.

analogij|a ženski spol (-e …) die Analogie (med … in zwischen … und)
po analogiji z analog (einer Sache)
sklepanje po analogiji der [Analogieschluß] Analogieschluss

analognost samostalnik
1. tehnika in tehnologija, računalništvo (o podatkih) ▸ analóg technológia
Seveda je ta velikanski posel s Kitajci propadel; oni so šli v digitalizacijo, mi smo še vedno pri analognosti. ▸ Persze ez az óriási üzlet a kínaiakkal meghiúsult; ők a digitalizációt választották, mi maradtunk az analóg technológiánál.

2. (podobnost) ▸ analógia [hasonlóság]
Terminologija športa nenehno reproducira analognost z vojaškim spopadom - napadi in obrambe, zmage in porazi ... ▸ A sportterminológia folyamatosan újratermeli a katonai konfliktussal való analógiát – támadás és védekezés, győzelem és vereség…

anancītēs -ae, m (gr. *ἀναγκίτης) obvladalec, naziv diamanta, ki baje reši človeka dušnega nemira in otožnosti: Plin.

anarchia f

1. anarhija, anarhičnost, brezvladje, nered, neurejenost:
in quell'azienda vige l'anarchia più assoluta v podjetju vlada najpopolnejša anarhija

2. anarhizem

anarhičnost samostalnik
(kaos) ▸ anarchikusság
Film je posnet preveč akademsko, da bi ustvaril občutek anarhičnosti, ki je značilen za te komedije. ▸ A film túl akadémikusan készült ahhoz, hogy az ezekre a komédiákra jellemző anarchikusság érzését keltse.
Einstein je bil s svojimi razmršenimi lasmi in iztegnjenim jezikom simbol anarhičnosti in svobodomiselnosti v znanosti. ▸ Einstein rakoncátlan hajkoronájával és kiöltött nyelvével az anarchikusságot és a szabad gondolkodást jelképezte a tudományban.

anarhist samostalnik
1. (o izgredih ali kršenju pravil) ▸ anarchista
Med drugim je češka policija spraznila vlak s petsto anarhisti na avstrijskem mejnem prehodu. ▸ A cseh rendőrség többek között egy osztrák határátkelőnél kiürített egy 500 anarchistát szállító szerelvényt.
Večina osebja španskega veleposlaništva je po kratki invaziji grških anarhistov zapustila stavbo. ▸ A spanyol nagykövetség személyzetének nagy része a görög anarchisták rövid megszállását követően elhagyta az épületet.
Nato pa je prišlo do izgredov, ko so zamaskirani anarhisti v središču mesta državno palačo začeli obmetavati z molotovkami. ▸ Aztán zavargások törtek ki, amikor maszkot viselő anarchisták Molotov-koktélokkal kezdték dobálni a város központjában lévő állami palotát.

2. (privrženec anarhizma) ▸ anarchista
Sem slikarski samouk in anarhist, ki ne sledi umetniškim modnim smernicam. ▸ Autodidakta festő és anarchista vagyok, aki nem követi a művészeti divatirányzatokat.