vìnat -a -o vinat, bogat z vinom: -a godina
vineux, euse [vinö, z] adjectif vinoroden; ki ima okus, vonj po vinu; močan (o vinu), bogat z alkoholom, opojen
vin bien vineux zelo močno vino
pêche féminin vineuse breskev z okusom po vinu
rouge vineux vinsko rdeč
odeur vineuse vonj po vinu
vīnolentus, po najboljših rokopisih tudi vīnulentus 3 (vīnum in olere)
1. po vinu dišeč, z vinom pripravljen ali pomešan: medicamina Ci.
2. pijan, vdan pijači (alkoholu), pijančljiv, kot subst. m pijanec (naspr. sobrius, siccus): N., Prud. idr., vinolentus … mulierculam eam compressit Ter., ne sobrius in violentiam vinulentorum incidat Ci., utrum esse vobis consilio siccorum an vinulentorum somnia videntur Ci.; metaf.: vinulentus furor Ci.
vintner [víntnə] samostalnik
trgovec z vinom, vinotržec
the Vintners množina londonski vinarski ceh, trgovci z vinom
viny [váini] pridevnik
ki se nanaša na trto, podoben vinski trti; vinski, vinoroden, bogat z vinom, porasel z vinsko trto
virer [vire] verbe transitif, verbe intransitif prenesti z enega računa na drugega, virmirati; obračati se, sukati se, vrteti se; automobilisme (iz)voziti ovinek, zaviti; figuré spremeniti mnenje; (populaire)
virer quelqu'un odpustiti koga iz službe, na cesto ga vreči
se faire virer (de son emploi) izgubiti službo
virer quelqu'un d'une réunion koga spoditi z zborovanja ali sestanka
virer de bord obrniti se, spremeniti smer vožnje; figuré preskočiti v drug tabor ali stranko; spremeniti barvo
virer en violet vleči na vijoličasto
virer une épreuve photographique spremeniti ton, barvo fotografske kopije
virer à tout vent (figuré) obračati se po vetru
virguler [-le] verbe intransitif označiti z vejicami, virgulirati; figuré označiti z vejičastimi potezami
virgultus 3 (virgultum) z grmovjem obrasel (porasel), grmovnat, grmovit: vallis S. ap. Serv., Sil.
virīlis -e, adv. virīliter (vir)
1. moški (glede na spol; naspr. femineus, muliebris): Ca. ap. Gell., Varr., Cels., Sen. ph. idr., secus (spol) Pl., L., S. ap. Macr. = sexus Fr., si rex virilem sexum non reliquisset N. moškega zaroda, moškega potomca, virilis facies, vultus, vox O., flamma O. ljubezen moža, stirps O., stirpem fratris virilem interemit L. rojenca, sina, virile semen Lucr., pars virilis Col. moda ali modi (du.), membrum virile Porph. = pars virilis Lucr. = subst. virīle -is, n (Ap.) moško spolovilo, v pl. virīlia -ium, n (Petr., Plin., Lact.) moški sram; od tod virīliōrēs Lamp. možje z večjim spolovilom; virili aspectu Ci. moža, convivia virilia Vitr. ki se jih udeležujejo le moški; pesn.: tela virilia O. ki jih lučajo možje (moški); occ. kot gram. t.t. moški, moškega spola: genus Gell., nomen Varr.
2. moški (glede na dobo), (doraslega) moža zadevajoč (se tičoč), doraslemu možu lasten, doraslemu možu primeren, doraslemu možu pristoječ, doraslega moža (gen.): toga Ci., aetas H., partes viriles puero mandare H. moško vlogo.
3. moški (glede na značaj), možat, moževit, pogumen, hraber, srčen, stanoviten, vztrajen, moža vreden, virílen: animus Ci. ep., O., cui virile ingenium est S., virilis oratio Ci., sermo Q., ad audendum omnia virile robur est Sen. tr., in muliere virilem audaciam cerneres Iust.; adv. virīliter moško, možato, pogumno, stanovitno, odločno, srčno, hrabro (naspr. effeminātē): Corn., Sen. rh., Sen. ph., Val. Max., Gell. idr., fortunam viriliter ferre O., viriliter aegrotare Ci. stanovitno prenašati bolezen, quod viriliter animoque magno fit Ci., viriliter facere H.; occ. možu pristoječ, moža dostojen, možu primeren, moža vreden: facere, loqui, quod parum virile videatur Ci., cave quidquam non virile Ci., virilia scelera T. za katera je potrebna moška odločnost, za katera je potrebna junaška srčnost; subst. virīlia -ium, n možata dejanja, starejše možati čini: S. fr.
4. posameznika se tičoč, oseben; v zvezi pars ali portio virilis osebni delež, osebna dolžnost: illius gloriae pars virilis L., plus quam pars virilis postulat Ci., est aliqua mea pars virilis Ci.; pro virili parte (pri L. nekajkrat tudi pro parte virili) ali pro virili portione po meri moči, po svojih močeh, v skladu z osebnimi močmi ali zmožnostmi, kolikor je na kom, kolikor je odvisno od koga, kolikor kdo zmore, kolikor more kdo storiti: qui pro virili parte defendunt Ci., plus quam pro virili parte obligatus Ci. več kakor samo zase, iuvabit tamen rerum gestarum memoriae … pro virili parte et ipsum consuluisse L., quem agrum miles pro parte virili manu cepisset L., iure igitur laudes, Caesar, pro parte virili carmina nostra tuas … canunt O. (prim. Q. 12, 1,1; 12, 11), ut pro virili portione victoriam dux iuverit T. (prim. Ps.-Q., Decl. 3, 12); occ. pars ali portio virilis kot jur. t.t. posamezniku pripadajoč(i) del(ež), enemu človeku pripadajoč(i) del(ež) kake dediščine: Icti.
virilōide agg. biol. z virilnimi potezami, nagnjenji
virote moški spol z železom okovana puščica; figurativno smešno resen človek; figurativno mlad postopač; ameriška španščina bedak
mirar por el virote (fig) paziti
viròvit -a -o
1. vrtinčast: -a voda; -o kolo
2. z mnogimi tolmuni, vrelci: skakati u -u Savu
vis-à-vis [vizavi] adverbe, préposition nasproti; do, z; masculin nekaj (oseba, stvar), kar je komu nasproti
être réservé vis-à-vis de quelqu'un biti rezerviran do koga
j'avais quelqu'un de connu comme vis-à-vis au banquet imel sem neko znano osebo nasproti sebe na banketu
mon charmant vis-à-vis šarmantna oseba nasproti meni
vis-à-vis tujka franc.
A) avv. vis-a-vis, nasproti
B) m invar.
1. (štirisedežna) kočija z nasprotnimi sedeži
2. (vrsta dvosedežnega divana) ○
3. omara z ogledalom
vīscellātus 3 (vīscellum) z mesenim nadevom nadevan: pullus, pisces Plin. Val.
visivamente avv. vizualno, z vidom